Tiskane izdaje
Ljubljana – Po več kot enem letu od smrti 45-letnega Litijana Tineta Resnika, ki je 7. novembra 2011 umrl pod streli Igorja Bavdka, je sodišče izreklo kazen. Petčlanski senat ljubljanskega okrožnega sodišča je Bavdka za uboj Tineta Resnika poslal za 14 let in pol v zapor. Dragu Šteru, ki je Bavdka napeljeval k uboju, pa je izrekel 14-letno zaporno kazen.
Oba sta bila sprva obtožena umora oziroma napeljevanja k umoru, a je tožilstvo spremenilo očitek v uboj, za kar je zagrožena kazen do 15 let zapora.
V prvem zagovoru je Bavdek povedal, da je potreboval denar in je zato Štera prosil, ali mu ga lahko posodi. Ker mu je ta povedal, da denarja ne posoja, ga je usmeril na Resnika. Ta mu je posodil 10.000 evrov, ki mu jih je v dogovorjem roku tudi vrnil.
Resnik pa je hotel 40.000 evrov, češ da so to še obresti. Bavdku je Resnik grozil in novembra lani se je zato odpravil v Tepe s teleskopsko palico in pištolo. Ko je Resnik izvlekel pištolo, mu je zazvonil telefon, v paniki in strahu pa je tudi Bavdek vzel pištolo in nekajkrat ustrelil. Soobtoženca je Bavdek opral krivde, saj po njegovem takratnem mnenju Šter ni imel s tem nič.
Sodnica Alenka Gregorc Puš je v obrazložitvi sodbe povedala, da sodišče drugi, spremenjen Bavdkov zagovor, s katerim je za smrt Resnika obremenil tudi Štera, sprejema v delu, da Resnika ni poznal in da je vse, kar je vedel o njem, izvedel od Štera.
Zato je, kot je povedala sodnica, logično, da je impulz za izvršitev kaznivega dejanja prišel od drugod. Glede na to, da je Šter pred tem zaradi groženj dvakrat ovadil Resnika in da se ga je bal, pa je bil, kot je povedala sodnica, Šter tisti, ki je povzročil takšno odločitev pri Bavdku. Ker jima obtožba ne očita več koristoljubja, motiv za petčlanski senat tudi ni bil več tako pomemben.
Sodnica je nato Šteru povedala, da je imel interes, da onesposobi Resnika in da sodišče verjame Bavdku, da mu je Šter naročil, naj Resnika ustreli ne glede na posledice. Sodišče pa ni verjelo Bavdku glede njegovih navedb, da je Resnik prvi potegnil pištolo, saj te na samem kraju zločina niso našli, in da je bil njegov namen samo prestrašiti Resnika ter da je nanj streljal v samoobrambi.
Nelogično je tudi, kot je povedala sodnica, da Resnik, ki so se ga vsi bali zaradi agresivnosti, ne bi streljal, če bi imel pištolo. »Vaš naklep je bil usmerjen v to, da se ga likvidira,« je povedala sodnica in dodala, da je tudi sodni izvedenec dejal, da ni šlo za naključne strele, ampak za usmerjene strele v gibljivo tarčo.
Bavdku sodišče ni verjelo niti, da so policisti s tem, ko so pridržali tudi njegovega sina, od njega izsilili priznanje. Med obrazložitvijo sodbe je nato Bavdek prekinil sodnico in jo vprašal, ali mora res do konca vse to poslušati. Sodnica pa mu je odvrnila, da ja, saj je tudi ona poslušala njega in zaključila, da gre za dejanje, ki si po zakonu zasluži 15 let zapora, saj gre za »hladnokrvno likvidacijo človeka« in tipičen uboj po naročilu.
Še pred izrekom sodbe, na katero se bo obramba po pričakovanjih pritožila, je Šter povedal, da tisto, kar mu očita tožilstvo, ne drži. Bavdek pa je izrazil prepričanje, da je tožilstvo obrnilo njegove besede in da je sam povedal po svoji vesti. Ponovil je, da ni imel namena ubiti Resnika in da je moral iti tja in to narediti, »ker bi bil sam pokojni«. »Iskreno mi je žal za to, kar se je zgodilo,« je zaključil.
Sodišče je pri izreku višine kazni sledilo tožilstvu. Glede na to, da Bavdek ni poznal Resnika, je po mnenju tožilstva logičen sklep, da je Šter napeljal Bavdka k temu, da ustreli Resnika. Iz kazenskih ovadb zoper Resnika, ki jih je vložil Šter, je razvidno, da se ga je Šter bal.
Šterova obramba je sicer pred izrekom sodbe predlagala, da se Štera oprosti, saj spremenjena obtožnica temelji na spremenjenem zagovoru Bavdka. Vsi dokazi po mnenju obrambe namreč kažejo na to, da Bavdek ni govoril resnice. Po mnenju Bavdkove zagovornice Alenke Cerar je Bavdek streljal v paniki, njegov zadnji strel pa da je bil usoden po naključju.
