Tiskane izdaje
Maribor – Nobenega usmiljenja ni pokazala tožilka Ivanka Slana do Alena Mihaliča, ki je brutalno umoril svoje dekle in zatem na psihiatriji davil pacienta. Kljub bistveno zmanjšani prištevnosti bi ga na hladno poslala za trideset let. Sodišče bo odločitev sporočilo v sredo.
Zadnje dejanje sodnega procesa proti 25-letnemu Mihaliču je minilo z zaslišanjem komisije za fakultetna izvedenska mnenja. A brez navzočnosti javnosti, za zaprtimi vrati. Kaj so povedali trije psihiatri, med katerimi je bila tudi nekdanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, tako ni znano.
Psihoza zaradi opuščanja zdravil in kajenja marihuane
Je pa bilo mogoče iz sklepne besede okrožne državne tožilke Ivanke Slana nedvoumno razbrati, da je komisija mnenja, da je Mihalič kaznivo dejanje zagrešil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. V skladu s tem je tožilka tudi spremenila obtožbo.
Pojasnila je, da je bila njegova zmožnost imeti svoje ravnanje v oblasti bistveno zmanjšana zaradi mešane osebnostne motnje in rabe kanabinoidov (maja je njegov lečeči psihiater Bojan Filipič na sodišču ocenil, da se psihoza pri Mihaliču, če bi jemal zdravila in abstiniral od marihuane, ne bi ponovila). Kljub temu tožilka Mihaliču s predlogom glede višine kazni ni prizanesla. Za surovi umor Anje Jug je predlagala 27 let zapora, za poskus uboja na psihiatriji pet let zapora oziroma enotno kazen 30 let zapora, natanko toliko kot na predobravnavnem naroku.
»Nedvomno je, da je prav obtoženi umoril Anjo Jug. S tem, ko jo je 34-krat zabodel in ji prerezal vrat, je pokazal veliko brutalnost in brezčutnost, iz česar lahko sklepamo, da je dejanje storil na grozovit način,« je vztrajala Ivanka Slana. Glede obtoženčeve prištevnosti je pojasnila, da so mnenja vseh izvedencev skladna, da je bila njegova sposobnost razumeti pomen svojega ravnanja ohranjena, čeprav sta komisija za fakultetna izvedenska mnenja in psihiater Vanja Rejec ocenila, da je bila bistveno zmanjšana.
A to po prepričanju tožilke, ki se je oprla na mnenje vrhovnega sodišča, ne izključuje naklepa. »Na dejanje se je pripravil tako, da si je priskrbel nož,« je prepričana Slana. Pri Mihaliču obstaja možnost nepredvidljivih izbruhov, zato mu je treba izreči visoko kazen, je vztrajala.
Mihalič se je na štiri leta starejšo Anjo Jug, s katero je bil v zvezi pol leta, spravil 29. oktobra lani okrog 18. ure v kletni sobi stanovanjske hiše v Modrinjakovi ulici v Mariboru. Najprej se je je lotil s pestmi, zatem pa še z nožem. Obducent je na telesu pokojne naštel kar 34 vbodov.
Pred sinom je skrila vse nože
Usodnega dne se je zdel Alen Mihalič njegovi materi Marti Tertinek že zjutraj nemiren, hodil je sem in tja, ni se hotel pogovarjati. Ko pa je videla odprt predal s kuhinjskim priborom, je iz njega, preden je odšla v trgovino, pobrala vse nože, jih spravila v nahrbtnik in ga odvrgla pred hišo. Sina je tudi objela, če bi kje zatipala kakšen nož.
Policija je Mihaliča prijela kmalu po umoru in znašel se je na psihiatriji, saj je pred tem že imel opraviti s strokovnjaki za človeško psiho, vendar je zdravljenje opustil. Dober teden je bil miren, potem pa je 6. novembra od zadaj napadel pacienta, ga zgrabil za vrat in podrl na tla. Poskušal ga je zadaviti s komolcem desne roke, ki jo je z levo roko močno vlekel k sebi, da bi povečal intenzivnost davljenja. Močan stisk je uspelo razkleniti šele zdravstvenemu tehniku in pravosodnemu policistu. Pacienta, ki je nekaj mesecev kasneje umrl naravne smrti, sta rešila v zadnjem trenutku.
Mihaličev zagovornik Franci Šošterič je glede poskusa uboja menil, da postopek ni pokazal, da gre za to dejanje, zato je sodišču v tem delu predlagal oprostilno sodbo. Kar zadeva umor Jugove, pa se je vprašal, od katerega trenutka je bil Mihalič zmanjšano prišteven. Predlagana kazen je glede na izvedene postopke bistveno previsoka, se je obregnil ob predlog tožilstva, po njegovem prepričanju bi bilo treba nadaljevati terapijo, s katero izbruhov sicer ni mogoče povsem izključiti, se jih pa da bistveno zmanjšati.
Odvetnik Šošterič ob koncu sojenja sicer ni več vztrajal pri izločitvi izvedenskega mnenja psihiatra Mladena Vrabiča, ki o Mihaličevi prištevnosti ni dvomil. Šošteriču se ni zdel primeren, ker mu sodišče pogosto zaupa izdelavo izvedenskega mnenja, to pa nemalokrat podpre trditve obtožbe, čeprav so na voljo tudi drugi izvedenci. Šel je celo tako daleč, da je predlagal, naj sodišče pobrska po sodnih spisih in preveri, kolikokrat je angažiralo Vrabiča in kolikokrat druge izvedence, vendar je na podlagi ugotovitev fakultetne izvedenske komisije ta predlog umaknil.
