Za umor ugrabljenega podjetnika 30 let zapora

Ljubljana – Četrta sodba, s katero je bil Jožef Kovač obsojen na kazen 30 let zapora za umor Milana Tilija pred 16 leti, je prestala sito vrhovnih sodnikov. Ti so kot neutemljeno zavrnili Kovačevo zahtevo za varstvo zakonitosti in potrdili tako kazen za umor Tilija kakor enotno zaporno kazen 30 let.

Danes 69-letni Kovač je bil na 30 let zapora, najvišjo mogočo zaporno kazen, ki so jo pred spremenjeno kazensko zakonodajo lahko dosojala slovenska sodišča, obsojen že trikrat prej. Nekdanji gostinec iz Ljubljane je bil po odkritju srhljivih zločinov pred petnajstimi leti obsojen kot vodja skupine, ki je skupaj ugrabila tri podjetnike (Dušana Mavriča, Dušana Gačnika in Milana Tilija) in dva od teh umorila. Motiv je bil vselej enak, saj bi morale žrtve za svoje življenje plačati, a ker se ni izšlo po načrtu ugrabiteljev, so sklenili ugrabitev prikriti z umorom.

Trije ugrabljeni, dva umorjena

Dušan Mavrič je izginil decembra 1997 in so ga po dveh mesecih mrtvega našli v Savi. Več sreče je imel Dušan Gačnik, ki ga je Kovačeva ekipa leta 1999 prestregla v Štembalovi ulici v Ljubljani, ga odpeljala v Kovačevo gostilno Jelen in zaprla v hladilnico, a mu je uspelo pobegniti. Zadnja žrtev je bil Tili.

Tržiški podjetnik je izginil 26. novembra 1999, njegovo truplo pa so januarja 2000 našli v Savi, obteženo z dvema desetkilogramskima betonskima blokoma. Preiskava je pokazala, da so štirje storilci Tilija ugrabili, ga odpeljali v stanovanjsko hišo v ljubljanskih Savljah in od njega zahtevali, naj jim plača milijon nemških mark. Ko so ugotovili, da denarja nima, so ga v strahu pred prijavo policiji odpeljali do reke Save, nato ga je Kovač zvezanega obtežil z betonskima blokoma in porinil v reko.

Ljubljansko okrožno sodišče je septembra 2012 po odločitvi vrhovnega sodišča v ponovljenem sojenju obravnavalo le Tilijevo ugrabitev in umor ter Kovaču še četrtič prisodilo 30 let zapora ter mu izreklo tudi isto enotno kazen za vsa kazniva dejanja. Soobtoženima Zvonimirju Vojski in Marku Kosu je dosodilo po 15 let oziroma enotno kazen 18 let za zapahi.

Vrhovno sodišče je delno ugodilo pritožbi Kovačevega odvetnika in razveljavilo del sodbe, ki se nanaša na umor podjetnika Tilija (sporen je bil način umora – če bi obrambi uspelo dokazati, da Tili ni umrl na grozovit način, bi jo Kovač lahko odnesel z milejšo kaznijo). Preostali del sodbe, ki se nanaša na Mavričevo, Gačnikovo in Tilijevo ugrabitev ter Mavričev umor, pa je že pred tem postal pravnomočen (Kovaču so prisodili 20 let zapora, kazni pa so potrdili tudi preostalim soobtoženim).

Kovač, Kos in Vojska so sodbo poskušali izpodbiti na višjem sodišču, a je to Kovačevo pritožbo avgusta 2013 v celoti zavrnilo, medtem ko so Kosu in Vojski kazen nekoliko znižali (posamezne kazni na 13 let, enotno kazen pa z 18 na 16 let zapora).

Ni bilo kršitev v postopku

Ker je bila izrečena 30-letna zaporna kazen, je zadeva romala na vrhovno sodišče kot pritožbeno sodišče, a se je to strinjalo z višjim sodiščem, zato je Kovač poskušal obsodbo izpodbiti z izrednim pravnim sredstvom, zahtevo za varstvo zakonitosti. A vrhovni sodniki naštetih bistvenih kršitev kazenskega postopka in kazenskega zakona ter kršitev človekovih pravic tako po slovenski ustavi kot evropskih konvencijah niso našli.

Čeprav je že višje in nato vrhovno sodišče v pritožbenem postopku ugotovilo, da je okrožno sodišče ravnalo napačno, ko je Kovaču postavilo drugega odvetnika po uradni dolžnosti v ponovljenem postopku, to ni prizadelo učinkovitosti njegove obrambe. Kovač je namreč zatrjeval, da se drugi zagovornik po uradni dolžnosti ni dovolj poglobil v njegov primer in da med njima ni bilo zaupnega odnosa, a vrhovno sodišče očitanih kršitev ni našlo.

Obramba je še zatrjevala, da ji je bila kratena pravica do obrambe, ker ji ni bilo omogočeno zaslišanje razbremenilne anonimne priče, ki bi potrdila, da je bil Tili najprej umorjen in šele nato odvržen v Savo ter da je pri tem sodeloval Vojska. Takšen dokaz bi po trditvah obrambe Kovača nedvomno opral krivde, a obramba priče ni mogla zaslišati sprva zato, ker kriminalist, ki je zapisal njeno izjavo, ni hotel razkriti njeno idetiteto, nato pa je priča umrla.

Umrl na grozovit način

Očitki obrambe v zahtevi za varstvo zakonitosti, da nižja sodišča niso utemeljila odločitve, da je bil Tili umorjen na grozovit način, vrhovnih sodnikov prav tako niso prepričali. Menili so, da so tako prvostopenjsko kakor pritožbeni sodišči ustrezno opredelili, da so izpolnjeni tako subjektivni kakor objektivni znaki, zaradi katerih je mogoče Kovačevo ravnanje opredeliti kot umor na grozovit način. Trpljenje, psihično in fizično, ki ga je trpel Tili, je presegalo tisto ob običajni usmrtitvi.

Trojica je ugrabljenega Tilija po treh dneh ujetništva odpeljala do reke, Kovač ga je prevezal po vsem telesu, mu usta prelepil z lepilnim trakom, potem pa sta mu s Kosom v višini prsi in okoli nog privezala betonska bloka, težka deset kilogramov. Kovač je Tilija nato vrgel v vodo, in ker je ta, čeprav zvezan, poskušal zbežati, ga je Kovač toliko časa držal pod vodo, da je utonil.