Za varnost ni zadolžena zgolj policija

Ljubljana - Vsi pa so si bili včeraj edini v enem - policija nikakor ne more biti edina institucija, odgovorna za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kriminalitete. Strokovnjaki so prepričani, da mora biti policija kot represivni organ zadnji člen v verigi preprečevanja tovrstne problematike.

To velja tudi za »hit« zadnjega časa, in sicer je treba na področju gospodarske kriminalitete aktivirati druge možnosti, ne le čakati, da policija opravi svoje. Matjaž Jager z Inštituta za kriminologijo na Pravni fakulteti v Ljubljani pravi, da tu pogreša angažiranost fakultet s področja ekonomskih ved. Generalni direktor policije Janko Goršek pravi, da se mora policija v vseh pogledih odpirati javnosti, pri sprejetju takšne resolucije pa je to še toliko bolj pomembno. »Pred delovno skupino je veliko zahtevnih nalog,« je prepričan, saj se ne bodo osredotočili le na nove pojavne oblike kriminalitete, treba je najti tudi povezavo med teorijo in prakso. Za to, da bo Slovenija še naprej ena najvarnejših držav, pa se mu zdi bistveno omejevanje in preprečevanje kriminalitete, ne samo odkrivanje.

Darko Anželj, vodja resolucije za obdobje od 2012 do 2016, pravi, da so pri izdelavi ustreznega programa vezani na razmeroma kratek rok, saj mora biti sprejet do konca junija letos. Vendar pri tem poudarja, da zaradi časovne stiske vsebina ne sme trpeti. V veliko pomoč jim bodo tudi dobre prakse iz tujine, a zgolj njihovo kopiranje v domačo resolucijo večkrat ne pride v poštev, saj je treba upoštevati še veliko drugih okoliščin, ki vplivajo na kriminaliteto. Kot zanimivost je izpostavil Nemčijo, kjer imajo kar okoli 2000 teles in organov, ki se ukvarjajo s preprečevanjem kriminalitete. Pojasnil je, da so zdaj v povsem začetni fazi sprejemanja resolucije, zato so povsem odprti za kakršne koli predloge, saj je ravno usklajeno sodelovanje različnih strok in lokalnega nivoja ključ do uspeha.

Da je pri preprečevanju in zatiranju kriminalitete bistven večpartnerski pristop, je prepričan tudi Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete v Ljubljani. Omenil je tudi dohodkovno neenakost med prebivalci, kar po njegovem mnenju povečuje kriminaliteto. Za kako kompleksno nalogo gre pri sprejetju resolucije, pa je na kratko predstavil Gorazd Meško, dekan fakultete za varnostne vede. Nanizal je vrsto vprašanj, s katerimi se bodo morali spoprijeti strokovnjaki. Med drugim, tako Meško, si je treba postaviti prioritete, predvsem pa določiti, kdo o tem odloča. Sprašuje se, kako zagotoviti partnerstvo, težko je izmeriti evalvacijo učinkov, kdo je sploh odgovoren za preprečevanje kriminalitete in podobno.

Kot primer, da se je treba zelo posvetiti preventivi, je navedel izračun nekega angleškega strokovnjaka, ki je spoznal, da z enim funtom, ki ga namenijo prevenciji, privarčujejo sedem funtov pri delovanju kazenskega pravosodja. Včerajšnjo razpravo je Meško označil za velik korak naprej v prizadevanjih za zmanjševanje tovrstne problematike v Sloveniji.