Novo mesto – Okrožno državno tožilstvo je zoper Bojana Jerančiča, ki je po njihovem prepričanju oktobra lani poskusil umoriti svojega znanca Miodraga Lazarevića, spisalo obtožnico, ki je pred kratkim postala pravnomočna. Strelcu grozi najmanj 15 let zapora. »Bojana sem zelo zelo dobro poznal,« nam je včeraj povedal Lazarević, ki je smrti gledal v oči.
V zadevi Jerančič je novomeško okrožno sodišče za ponedeljek, 5. marca, razpisalo predobravnavni narok. Obtožnica mu očita storitev kaznivega dejanja poskusa umora na zahrbten način iz koristoljubnosti, so sporočili z novomeškega tožilstva.
Pred skoraj petimi meseci se je v šentjoškem gozdu pod Velikim Orehkom dogajala prava drama, ki je osupnila Dolenjce in predvsem prebivalce Stopič, ki so strelca Jerančiča, podjetnika in odličnega šahista, zelo dobro poznali. Bil je nasmejan in zmeraj je lepo pozdravil, se sovaščana spominja ženska iz Stopič. Vendar se je organom pregona pokazal v precej drugačni luči, saj se je nedeljskega popoldneva pred petimi meseci v njem skrival povsem drug človek: zahrbten in koristoljuben, kar mu očita tudi obtožnica.
Tožilstvo je prepričano, da je obtoženec zaradi 15.000 evrov dolga žrtev zvabil v gozd blizu stanovanjske hiše v Velikem Slatniku in jo tam nameraval s streli iz pištole pokončati. Pred tem je znancu naročil izkop jame z delovnim strojem z izgovorom, da bo tja skril neke predmete. Hkrati mu je zabičal, da o tem ne sme nikomur ničesar povedati. In možakar je tej zgodbi, polni lukenj, očitno verjel, saj je izkopal jamo, v katero je Stopičan pozneje nameraval odvreči truplo in ga zagrebsti. Toda dobro načrtovan scenarij s ščepcem naivnosti se je sfižil, Lazarević je strelski obračun preživel, napadalec pa zdaj ždi v priporu in bo očitno tudi zelo dolgo sedel v zaporu.
Zmanjkalo mu je nabojev
Lazarević je za Delo pojasnil okoliščine tistega dramatičnega dne, ko je skoraj izgubil življenje, a mu je usoda namenila drugačen potek dogodkov. Pravi, da se je Jerančič z avtom pripeljal do njegovega doma v Novem mestu in ga prosil, naj gre z njim, češ da mu bo nekaj pokazal, vendar ni razkril, kaj bi to lahko bilo. »Ko sva prispela do tistega kraja v gozdu, me je s pištolo štirikrat ustrelil,« je povedal Lazarević, ki še zdaj ne ve, kako mu je uspelo z vsemi kroglami v telesu zbežati. Po njegovem prepričanju ga je nameraval pokončati, vendar mu je očitno zmanjkalo nabojev. Strelec je imel dve pištoli, a ker je na strelski pohod vzel zgolj tisto z dušilcem, je drugo najbrž pozabil v osebnem avtu in to je najverjetnejši vzrok, da se je težko ranjenemu Lazareviću vendarle uspelo prebiti do planjave, kjer je zagledal vas. Hodil je po makadamski poti in bil na telefonski zvezi z reševalci. Ker jim ni znal odgovoriti, kje se pravzaprav nahaja, je k sreči naletel na žensko in moškega, ki sta reševalcem nato razložila, kje točno se nahajajo. In tako se je zanj tista popoldanska nedelja, 8. oktobra lani, nesrečno začela in relativno srečno končala v novomeški splošni bolnišnici, kjer je končal pod kirurškim nožem.
Obtoženi je bil dolžen oškodovancu
Tožilstvo obtožencu očita, da je žrtev s pištolo znamke Walther z dušilcem zvoka najprej ustrelil v trebuh, in ko je Novomeščan začel bežati, ga je ustrelil še v hrbet, v ramo in koleno. »Problematična je bila rana v predelu trebuha, operacija je uspela in zdaj se bolnik nahaja na intenzivni terapiji. Njegovo zdravstveno stanje je stabilno in je zunaj smrtne nevarnosti ter pri zavesti,« so dan po lanskem strelskem obračunu na naše poizvedovanje o njegovem zdravstvenem stanju sporočili iz bolnišnice. Toda posledice strelskega obračuna pred zanj nesojenim grobom bo Lazarević gotovo občutil vse življenje, saj sta mu v telesu ostala dva naboja; v vratu in pod ključnico.
»Bojana sem zelo zelo dobro poznal in z njim sva bila v zelo zelo dobrih odnosih. Res ne vem, kaj se mu je takrat rojilo po glavi, da je storil to, kar je storil. Na sodišču ga želim vprašati le to, zakaj je to storil,« je povedal Lazarević, ki do strelca ne čuti ničesar, niti maščevanja ne. Oškodovanec pravi, da od Jerančiča nikoli ni na silo zahteval vračilo denarja ali mu grozil, saj je vedel za vse njegove finančne težave. Pred dobrim letom in pol mu je omenil, da potrebuje denar za gradnjo hiše, vendar je dolžnik vračilo 15.000 evrov z različnimi izgovori zmeraj odlašal.
Sodni postopek se bo s predobravnavnim narokom, kot rečeno, začel 5. marca, ko bo sodišče obtoženemu najprej dalo možnost, da se izreče o krivdi.