Zabodel je ljubezenskega tekmeca, zdaj meni, da se mu godi krivica

Luka Vlaović bi raje delal v splošno korist kot »živel v osami«.

Objavljeno
25. september 2014 17.23
Posodobljeno
26. september 2014 06.00
SLO.,LJ., SOJENJE ZOPER OBD. LUKO VLAOVICA, 6.5.2014, FOTO: DEJAN JAVORNIK
Jure Predanič, kronika
Jure Predanič, kronika

Ljubljana – Da nikomur – ne njemu, ne oškodovancu in ne javnosti – ne koristi, če štiri leta preživi v fizični in psihični osami, je višje ljubljanske sodnike včeraj prepričeval 25-letni Luka Vlaović, ki je bil zaradi poskusa uboja Roka Šibanca obsojen na štiri leta zapora. Krivdo je priznal, a bi raje delal v splošno korist.

»Gotovo so primeri, ko odvzem prostosti koristi resocializaciji, a moj primer ni takšen,« je Luka Vlaović, tudi sam pravnik, včeraj pojasnjeval senatu Višjega sodišča v Ljubljani. Predsednica senata, višja sodnica Vera Vatovec, je morala Vlaovića večkrat ustaviti, saj je hotel polemizirati s po njegovem krivičnim postopkom na ljubljanskem okrožnem sodišču. »Krivdo ste priznali, zato se osredotočite le na to, kar je pomembno za višino kazenske sankcije,« je pojasnila.

Vlaović je na primer vztrajal, da sodišče ne bi smelo sprejeti izvedenskega mnenja psihiatrične stroke (ki mu ne gre v prid), saj sta oškodovanec in izvedenec zaposlena v isti ustanovi, mnenje je po njegovem pristransko in nestrokovno. »Vse kaže na to, da je kazen neprimerna in krivična,« je dejal in dodal, da se ene krivice ne da popraviti z drugo. Poudaril je, da je dejanje storil iz obupa in da se sicer ravna po visokih družbenih normah. Vlaović, ki je poskušal ubiti fanta svoje neuslišane ljubezni, se ne strinja z ugotovitvijo izvedenca, da je nagnjen k kršenju družbenih norm, in meni, da je evidentno, da zakonov ne bo več kršil.

Zagovornica Kati Mininčič je višje sodnike opozorila na to, kar je poskušala prepričati že tožilstvo in sodišče prve stopnje. In sicer da gre za izobraženega mladeniča iz dobre družine, ki do zdaj ni prišel navzkriž z zakonom in se je za dejanje, ki ga je zaradi pomanjkanja življenjskih izkušenj storil ob prvi zaljubljenosti, pokesal ter ga priznal.

Že sodišču prve stopnje je predlagala izrek tako imenovane izjemne pogojne obsodbe, ki je novost v kazenskem zakoniku. Tako bi lahko Vlaoviću izrekli štiri leta pogojnega zapora s preizkusno dobo desetih let. Tako ona kot Vlaović pa sta višje sodnike včeraj prepričevala, da bi bilo za vse bolje, če bi kazen odslužil z delom v splošno korist. Če višje sodišče sodbe ne bi razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje, je obramba predlagala še, naj zasliši dva Vlaovićeva lečeča psihiatra, katerih mnenje glede njegove osebnosti bi lahko pomagala pri odločitvi.

Da je vse skupaj krivično, se je že med postopkom na prvi stopnji strinjal tudi oškodovanec v tej zadevi, a ne iz istih razlogov kot Vlaović. Po Šibančevem mnenju je povsem jasno, da v tem primeru ni šlo za poskus uboja, temveč za poskus umora, zaradi česar bi moral biti Vlaović za zapahi precej dlje kot le štiri leta.

Čeprav je Vlaović dejal, da je hotel Šibancu usodnega dne le povedati, kako čuti do njegovega dekleta, nato pa se dogodkov le megleno spominja, je tudi sodni izvedenec zanj ugotovil, da gre za nadpovprečno inteligentnega človeka, ki je bil pred dejanjem in med njim popolnoma prišteven in je z veliko natančnostjo ter logično povezano načrtoval svoje početje in vse do konca ravnal namensko. A tožilstvo je kljub temu vložilo obtožnico zaradi poskusa uboja.

Naj spomnimo, da je Vlaović s Šibančevim dekletom občasno igral tenis in sama mu ni dala nikakršnega povoda za razmerje, pa je kljub temu menil, da mu je njen fant v napoto, je opozorilo sodišče. Šibanca – kot asistenta, zaposlenega na fakulteti za farmacijo – je najprej kontaktiral pod izmišljenim imenom študentke, da je izvedel, kdaj hodi iz službe domov. Nato ga je 25. oktobra lani po službi pod pretvezo, da potrebuje pomoč (da je bil bolj prepričljiv, si je tudi povil roko), zvabil do bližnje garaže. Tam ga je prosil, naj iz njegovega avta dvigne škatlo, in ga zabodel v hrbet. Šibanc je izgubil tri litre krvi, preživel je le zaradi hitre pomoči. Vlaović se je odpeljal, po dogodku je poskušal prodati svoj avtomobil, ki ga je tudi očistil, s Šibančevim (zdaj nekdanjim) dekletom pa je še naprej komuniciral, kakor da se ni nič zgodilo. Šele ko so ga dobili, je obžaloval svoje dejanje.