Tiskane izdaje
Ljubljana − Čeprav je Sloveniji pred slabim mesecem Evropski svet za varnost prometa ETSC (European Transport Safety Council) podelil najvišje priznanje »Road Safety Performance Index (PIN) Award« za izrazit napredek pri zmanjševanju števila smrtnih žrtev na cestah v obdobju med letoma 2001 in 2014, pa smo v zadnjih dneh priča povečanemu številu prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, opozarjajo na Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS). V dneh od prejema nagrade »PIN Award«, od 18. junija do 14. julija 2015, so slovenske ceste zahtevale, vključno z včerajšnjo hudo prometno nesrečo na avtocesti, 19 življenj, v istem obdobju lani pa dve življenji, so dodali. Po sporočilu AMZS smo mediji sicer včeraj poročali o še dveh smrtnih žrtvah.
»Ne glede na statistične primerjave z lanskim letom smatramo, da je treba alarmirati odgovorne v državi in seveda vse udeležence v cestnem prometu k višji stopnji zbranosti in upoštevanju cestnoprometnih predpisov,« je pri tem dodal Robert Štaba, generalni sekretar AMZS.
AMZS poziva ministra k preučitvi potrebnih ukrepov
Štaba pri tem pojasnjuje, da ima Slovenija izdelano in sprejeto resolucijo nacionalnega programa varnosti cestnega prometa (ReNPVCP), v kateri so navedeni nosilci, vsebine, aktivnosti in cilji. Glavni in najpomembnejši je zagotavljanje aktivnosti za sistemsko zmanjševanje števila mrtvih in poškodovanih na slovenskih cestah. Nosilec aktivnosti v državi je Javna agencija RS za varnost prometa (AVP).» V primerih, kot smo jim priča v zadnjem obdobju, kjer se število posledic ne zmanjšuje, temveč povečuje, upravičeno pričakujemo, da AVP preveri izvajanje aktivnosti (ReNPVCP) in ugotovi, kateri ukrepi niso pravilni, kateri ne delujejo dovolj dobro ali preprosto ne učinkujejo na eni strani in seveda na drugi, kaj je treba narediti in dodatno angažirati, da bo sistem deloval učinkovito. Najmanj, kar bi pričakovali, je, da bi AVP sklicala vse deležnike na področju varnosti in s konkretnimi predlogi spodbudila vladne in nevladne organizacije k učinkovitim aktivnostim,« je kritičen Štaba.
To je po njegovih besedah namreč primer dobre prakse iz tujine, kjer sledijo delovanju in ciljem svojih nacionalnih programov varnosti cestnega prometa na dnevni ravni in se dobro ve, kdo in kaj mora storiti, da se tovrstni hudi odkloni ne zgodijo oziroma se nemudoma odzovejo in dopolnijo aktivnosti za zmanjševanje posledic. »Če kateri od nosilcev aktivnosti ne opravi svojega dela, pristojni organ (to je po našem vedenju nedvomno AVP) pozove pristojnega ministra ali predsednika vlade k zagotavljanju in izvajanju ukrepov za učinkovitejše zagotavljanje varnosti cestnega prometa iz ReNPVCP,« je še dodal.
Na AMZS pojasnjujejo, da glede na alarmantne posledice prometnih nesreč v zadnjih dneh in glede na počasno in mlačno odzivnost pristojne Javne agencije RS za varnost prometa pozivajo ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča in ministrico za notranje zadeve mag. Vesno Györkös Žnidar k preučitvi ukrepov ReNPVCP ter preučitvi potrebnih dodatnih in učinkovitejših operativnih ukrepov na slovenskih cestah.
Visoke temperature lahko predstavljajo past
Na AMZS opozarjajo, da čas počitnic, ki je praviloma čas oddiha in sproščenosti, zaradi visokih temperaturnih nihanj v ozračju in drugih vplivov lahko predstavlja past za udeležence v cestnem prometu. Brane Legan, inštruktor varne vožnje v AMZS Centru varne vožnje, zato vse opozarja, naj svojo vožnjo stalno prilagajajo različnim dejavnikom na cestah: »Vsakodnevna vožnja naj bo opravljena na način, da pri tem ne bodo povzročali nevarnosti ne sebi ne drugim. Zavedanje primernosti svojega načina obnašanja naj bo vodilo vsakemu vozniku in voznici, da lahko v prvi vrsti sami zagotavljajo čim višjo stopnjo varnosti. Verjamemo, da večina razume razloge za obstoj pravil vožnje in obnašanja, saj je to za obvladovanje današnjega, izredno zahtevnega prometa nujno. Še posebej se je treba zavedati svojih psihofizičnih sposobnosti in pripravljenosti za vožnjo. Vpliv visokih temperatur, gost promet, pomanjkanje časa, znanja, izkušenj ter utrujenost so dejavniki, ki povečujejo nestrpnost, zmanjšujejo pozornost ter zmožnost prilagajanja hitrosti in varnostne razdalje. Vse to ob pomanjkanju zavedanja stopnje tveganja v vožnji lahko vodi v prometne nesreče.«
V AMZS voznikom priporočajo, da svojo vožnjo ustrezno načrtujejo s postanki, s primerno prehrano in osvežitvijo glede na dolžino in čas trajanja poti. Pri tem naj upoštevajo različne napovedi, povezane z vremenskimi stanji in posebnostmi, s stanjem cest in pričakovano gostoto prometa. V morebitnih nepredvidenih zgostitvah in zastojih to močno olajša čakanje, zato se ne sme pozabiti na zalogo goriva in na brezhibnost zračenja in hlajenja avtomobila. V primeru zastoja pa nekateri še vedno pozabijo na pravilno razvrščanje, ki omogoči morebitno posredovanje intervencijskih vozil.
Ključni problem pa je ponavadi še vedno prevelika hitrost, saj se s povečanjem hitrosti bistveno poveča možnost nastanka prometne nesreče, hkrati pa so ob višjih hitrostih hujše tudi posledice prometnih nesreč. Tudi zaspanost za volanom je vzrok za približno 20 odstotkov prometnih nesreč na cestah v Evropi. »Če ste med vožnjo zaspani ali če so oči razdražene in utrujene, pogled pa postaja zamegljen, so to pomembni razlogi za postanek. Bolje je prispeti na cilj nekaj minut pozneje, a varno,« opozarjajo na AMZS.
