Zagožnovi dediči bodo pričali drugič

Ljubljana – Po neuspešnem poskusu poravnave je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču prvi narok, na katerem država od treh članov družine pokojnega nekdanjega gospodarskega ministra Jožeta Zagožna zahteva premoženje nezakonitega izvora. Tožilstvo je zahtevek nekoliko znižalo.

Po dosedanji obtožnici je država od Marije, Mateja in Ane Zagožen po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Zopni) zahtevala odvzem premoženja v višini 837.309,86 evrov. Tolikšna je bila nepojasnjena razlika, ki jo je specializirano državno tožilstvo ugotovilo v finančni preiskavi, v kateri je pregledalo premoženje Zagožnovih od 1. januarja 2000. Primerjava prihodkov in izdatkov pokojnega Jožeta Zagožna, ki ga je tožilstvo v zadevi Patria obdolžilo terjanja in sprejemanja nagrade, a je kazenski postopek septembra 2013 zaradi njegove smrti ustavilo, je pokazala za 837.309,86 evrov nepojasnjene razlike, ki jo skuša tožilstvo izterjati z odvzemom premoženja Zagožnovim dedičem.

Tožbo je tožilstvo vložilo kmalu po končani finančni preiskavi aprila 2015. Zagožnovi ženi, sinu in hčerki želi odvzeti denar na štirih hranilnih vlogah pri banki BKS v Celovcu, bančnih računih, avto, delnice, premoženje v skladih in nepremičnine. Po prvotni obtožnici naj bi odvzeli 90 kvadratov veliko stanovanje v Šentvidu nad Ljubljano, garažo in 40 kvadratnih metrov veliko stanovanje za Bežigradom ter stanovanji v Portorožu s parkirnima prostoroma. Na tokratnem naroku je tožilstvo znesek zmanjšalo za 27.354,15 evrov in sedaj znaša 809.955,71 evrov, saj ne zahtevajo več polovice stanovanja in garaže za Bežigradom.

Zagovornik toženih, odvetnik Andrej Pohar, je opozoril, da bi morali postopek zoper tri člane družine Zagožen prekiniti, dokler ne bo znana odločitev ustavnega sodišča, ki prioritetno obravnava zahtevo Marije Zagožen glede ustavnosti nekaterih določb Zopnija. Ustavno sodišče, je dejal Pohar, »se verjetno zaveda, da je zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora protiustaven.« Zakon nima ustreznih procesnih varovalk, sicer ta primer sploh ne bi prišel na sodišče, je opozoril Pohar, ki je tudi prepričan, da je ravnanje države v tem primeru nezakonito. Zopni pred novelo namreč ni dovoljeval finančne preiskave zoper neobstoječo osebo – v tem primeru pokojnega Zagožna – in, ko je dejal zagovornik, zaradi ravnanja, ki sploh ni kaznivo.

Absurdne pa naj bi bile tudi navedbe tožilstva, da lahko zahteva tim. »nadomestni odvzem«: »Na podlagi Zopni in ustave je jasno, da odvzem premoženja, pridobljenega pred finančno preiskavo, ni dopusten. Tožeča stranka to ve, vendar ves čas in v vseh postopkih po Zopni preizkuša meje njegove uporabe,« je dejal Andrej Pohar.

Zato bi morali zahtevek do članov družine Zagožen v celoti zavrniti, meni njihov zagovornik. Obenem pa zahtevek v višini 809.955,71 evrov ne drži, ker bi po zahtevku družini odvzeli veliko več. To naj bi kazala zadnja tečajnica NLB, kjer je vrednost enote VEP višja, kot je bilo izračunano v zahtevku, podobno pa velja tudi za delnice Petrola in ocenjene nepremičnine. Zato Pohar predlaga postavitev cenilca gradbene stroke za oceno vseh nepremičnin, ki so v zahtevku.

Okrožna državna tožilka Barbara Lipovšek je odločno oporekala trditvam zagovornika, da tožilstvo poizkuša meje dopustnega v postopkih in ravnanjih glede Zopni. »Ne samo izvedba finančne preiskave, tudi odreditev in tožba imajo podlago v zakonu,« je dejala Lipovškova, ki je še poudarila, da tožilstvo namigovanj o namernem nezakonitem ravnanju ne dovoli.

Strinjala pa se je s pobudo za postavitev cenilca ekonomske stroke, vendar je postavila pogoj, da naj bodo izhodiščni podatki za oblikovanje izvedenskega mnenja podatki, ki izhajajo iz javnih evidenc in tistih, ki jih bo določilo sodišče. V vlogah se namreč pojavljajo novi izračuni tožene stranke pod pojmom »popravljene tabele«, kar, je opozorila Lipovškova, povečuje možnost napačnega izračuna.

Zagovornik Zagožnovih je nasprotoval ugotovitvam tožilstva, prepričan, da naj se izvedenec seznani s celotno dokumentacijo, ker je ena od njihovih trditev tudi, da tožeča stranka uporablja napačno metodo oziroma način izračuna, ki je v škodo toženim.

Sodnica Vera Gams Premerl je v nadaljevanju naroka predlagala zaslišanje vseh treh članov družine Zagožen, ki so prišli na narok, vendar so se Zagožnova žena, sin in hči izgovorili, da bi raje pričali naslednjič. Prav tako pa ni odločila o predlogu, da bi na enem od naslednjih narokov zaslišali izvedenca iz finančne uprave, tako da bo o tem odločala drugič.

Sojenje se bo verjetno nadaljevalo čez kakšnega pol leta, ko bo sodišče na podlagi vprašanj obrambe in tožilstva pridobilo podatke o sredstvih na računu, ki ga je imel pokojni Zagožen v Avstriji. Prav tako pa bodo opredelili naloge za izvedenca ekonomske stroke in – če bo potrebno – tudi gradbene stroke. Možnost poravnave pa ostaja odprta.