Zahod ima denar, vzhod poceni prepovedano blago

Ljubljana – Ko so koprski kriminalisti lani poleti razkrili, da so s sodelovanjem z italijanskimi kolegi v obsežni mednarodni kriminalistični preiskavi zasegli skupaj 70 kilogramov prepovedanih drog, ki bi v prodaji na drobno kriminalcem navrgle do milijon evrov, je bila še skrivnost, da je to uspeh na podlagi mednarodnega projekta WBOC.

Omenjena preiskava je tipičen primer dobrega mednarodnega sodelovanja pri razkrinkanju združbe, ki je mamila z Zahodnega Balkana tihotapila v zahodnoevropske države. Tihotapska mreža, v kateri je 39-letnik z območja Nove Gorice sodeloval slovenskimi in tujimi državljani, je potekala na območju Albanije, Kosova, Srbije, Hrvaške, Slovenije, Avstrije, Nemčije in Švice.

Pisana druščina osumljencev

V preiskavi so identificirali skupaj kar 36 osumljencev, od tega osem slovenskih državljanov, enega hrvaškega državljana, 11 državljanov Kosova, tri avstrijske državljane, dva nemška državljana, tri državljane Italije, sedem državljanov Srbije in enega državljana Romunije.

Skupne preiskave z državami Zahodnega Balkana v boju zoper organiziran kriminal, ki je potekal pod okriljem projekta WBOC (na pobudo Avstrije sta bili partnerski državi Slovenija in Madžarska), pa so poleg omenjenega primera zadale še kar nekaj resnih udarcev mednarodnim kriminalnim združbam.

Poleg več aretiranih osumljencev so v sklepnih akcijah po Evropi zasegli 30 kosov orožja, tono heroina, 165 kilogramov kokaina, tono konoplje, 80.000 cigaret in 16,2 tone anhidrid ocetne kisline, ki je predhodna sestavina za izdelavo heroina.

V petih preiskavah aktivno vključeni

Izkupiček tesnega mednarodnega sodelovanja različnih policij je 12 skupnih preiskav, od tega je Slovenija sodelovala v petih. »V treh smo sodelovali kot nosilci, saj so osumljenci delovali na območju Slovenije, pri preostalih dveh pa smo omogočili operativno pomoč, ko je šlo za sledenje in zaseg prepovedanih drog, ki so šle po tako imenovani balkanski poti,« je pojasnil Tomaž Peršolja, vodja sektorja za organizirano kriminaliteto v upravi kriminalistične policije.

V omenjenih primerih je v Sloveniji šlo za preiskovanje s področja prepovedanih drog, so pa preiskave potekale tudi zaradi premoženjske kriminalitete. »Avstrijski kolegi so med drugim obravnavali znano kriminalno združbo Pink Panther, prestregli so tihotapljenje večje količine cigaret v Anglijo, združbe so tihotapile orožje v zahodno Evropo in tako naprej. V Avstriji in Nemčiji so zasegli več kosov avtomatskega orožja. Vse omenjene aktivnosti pa so izvirale z območja Zahodnega Balkana,« razkrije sogovornik.

Klasičen sistem ponudbe in povpraševanja

Največkrat se je kriminalna pot začela na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini ter deloma v Srbiji, zadnja predvsem pri prepovedanih drogah, in Kosovu, ki je znana izvorna točka heroinske poti.

Nobena skrivnosti ni, da veliko kriminala izvira prav iz držav Zahodnega Balkana, poti pa jih vodijo na zahod Evrope. Peršolja o tem pravi, da tu gre za klasičen sistem povpraševanja in ponudbe. Zahod ima denar in ga prepovedane stvari – tako mamila kot orožje – zanimajo, vzhod pa te stvari ima, in to po dostopnih cenah. Kar se orožja tiče, je to zdaj še posebno zanimivo, saj so se cene na balkanskem črnem trgu znižale tudi do 50 odstotkov. Prav razlika v ceni pa je tista, ki kriminalne združbe pripravi, da se začnejo ukvarjati s prepovedanim in dobičkonosnim poslom, ki poteka z vzhoda na zahod. Da je takšen prepovedan posel izjemno tvegan, pa je naloga policij različnih držav. Prav tesno sodelovanje je ključ do uspeha, saj je posamezna država pri čezmejni kriminaliteti, ki je tudi posledica padca administrativnih meja v večini držav članic Evropske unije (EU), precej nemočna.

Drugače zastavljen projekt

Pobudnica omenjenega projekta je Avstrija, že leta 2013, ko so se pripravljali na projekt, so k izvedbi povabili tudi slovenske in madžarske varnostne službe. Ker je šlo za drugače zastavljen projekt, ki temelji na konkretnih operativnih nalogah in podpori policije za uspešno izvajanje nalog, ne pa zgolj na skupnih sestankih in izobraževanjih, so v slovenski policiji pobudo podprli in se ji tudi pridružili.

»Takoj je bilo jasno, da bomo imeli koristi tako s finančnega vidika, saj projekt financira EU, kot z varnostnega, saj uspešnega boja proti mednarodnemu kriminalu ne more biti brez tesnega sodelovanja z drugimi državami,« je sklenil sogovornik.