Založeni fascikli ustavili sodni proces

Sum goljufije: Škatla z dokumentacijo med preiskavo pomotoma pristala v drugi kazenski zadevi.

Objavljeno
02. november 2015 17.11
Jasna Vešligaj Damiš, 1.10.2014, Maribor
Robert Galun
Robert Galun

Maribor – Ponovljen sodni proces proti direktorici zasebnega zavoda Naprej Jasni Vešligaj Damiš se še ni dobro začel, ko se je že zapletlo. Tožilstvo je razkrilo, da je cela škatla dokumentacije pomotoma romala med dokaze v neki drugi kazenski zadevi. To pomeni, da se obtožena z njo ni mogla seznaniti.

Sprva je kazalo, da bo začetek sojenja le še en običajen dan na sodišču. Odvetnica Tanja Kompara je obtožbo označila za nesklepčno ter v nasprotju z listinami in podatki v spisu. Za tabelo, ki se nahaja v spisu, je zlasti je pogrešala ustrezne listinske dokaze.

Da njene navedbe niso zgolj obrambna strategija, je postalo jasno, ko je strokovna sodelavka tožilstva Nina Židanik razkrila, da se je sedem rednikov, zapakiranih v škatlo iz kartona, pomotoma znašlo v drugi kazenski zadevi. Tistega dne je namreč tožilstvo zahtevalo preiskavo za dva primera in je na sodišče poslalo več škatel dokumentacije in ena škatla se je pomotoma znašla v napačnem sodnem primeru. Vse do ponovljenega sojenja tega ni opazil nihče.

Židanikova je pojasnila, da je tožilstvo dokumentacijo od sodišča prejelo po zaključeni preiskavi, vendar je ni znova pregledalo, saj ji obramba ni nasprotovala. »Vložilo je obtožnico in ni ugotovilo, da dokumentacija manjka. Če bi, bi urgiralo že takrat,« poudarja Židanikova.

»Seveda se obtožena ni mogla opredeliti do dokumentacije, ki je v spisu ni bilo,« je navedbe tožilstva za neresne označila odvetnica Kompara. »Mi že od prvega dne trdimo, da v spisu sploh ni dokumentacije, na katero se sklicuje obtožba. Preden bomo nadaljevali, bomo zahtevali rok, da se opredelimo.« Sodnica Barbara Nerat je temu ugodila in obtožena bo lahko pregledala sedem rednikov z računi in evidenco izdanih malic v Centru Naprej, ki se ukvarja z rehabilitacijo ljudi s hudimi poškodbami glave.

Tožilstvo ji je namreč naprtilo, da je med januarjem 2009 in do konca leta 2011 iz koristoljubnosti prikazovala več uporabnikov, kot jih je imel Center Naprej resnično v oskrbi, kar da je razvidno iz razkoraka med evidencama varovancev in naročenih malic. S tem je po prepričanju tožilstva Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ogoljufala za 66.512 evrov.

Obramba trdi povsem nasprotno in se trudi dokazati, da evidenca malic ne more biti kriterij za ugotavljanje števila oskrbovancev, čemur je po besedah Kompare prikimal tudi finančni izvedenec Tomo Soklič. Poleg tega malic ne plačuje ZZZS, marveč ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Da se število malic in oskrbovancev nikakor ne more ujemati, pa so že v prvem procesu pojasnile tudi priče; uporabnik lahko gre domov že pred malico, če terapija poteka na prostem, pa je sploh ne naročijo.

A senat prvostopenjskega sodišča, ki mu je predsedovala sodnica Tanja Rot, je vseeno bolj verjel pričam, ki obtoženi niso bile naklonjene, in jo je pred dobrim letom obsodil na pogojno kazen v višini leta in pol s preizkusno dobo treh let ter 10.000 evrov denarne kazni. Izstopala je zlasti izjava Slavice Zrnko: »Skupaj sva sedeli za mizo, pregledali sva evidence in morala sem narediti tako, kot je rekla. Zaradi pritiskov sem iskala drugo službo in odšla, ko mi je pogodba potekla.«

Vešligaj Damiševa se je branila, da gre za maščevanje bivših delavcev, ki dela niso hoteli in niso bili sposobni kakovostno opravljati: »Slavica Zrnko je moža policista izrabljala za dokazovanje svoje pomembnosti v centru Naprej.«

Višje sodišče je sodbo razveljavilo (tudi pogojno kazen pravni osebi Centru Naprej v višini 100.000 evrov) in določilo vnovično sojenje pred spremenjenim senatom. Pritrdilo je obrambi, da je sodišče prve stopnje nespretno sledilo spremenjeni obtožnici in prezrlo v pritožbi zagovornice pravilno navedeno nedoslednost glede višine premoženjske koristi, saj se pojavljata dve različni številki − 72.040 in 66.512 evrov. Prav tako se je strinjalo, da je treba v postopek povabiti finančnega izvedenca, čigar pritegnitev je prvostopenjsko sodišče zavrnilo, ter ugotovilo, da sodnica Rotova odločitve, ko je zavrnila dokumentacijo obrambe, češ da je pripravljena naknadno za potrebe sodnega postopka, ni ustrezno obrazložila.