Zapor kot zadnja možnost

Celje – Probacija je izvajanje kazni v skupnosti namesto v zaporu. Doslej so večino teh nalog opravljali centri za socialno delo, po novem so prenesene na upravo za probacijo, ki so jo uradno odprli včeraj v celjski enoti. Z novo probacijsko službo pričakujejo manj zapornih kazni in manj povratnikov.

S probacijo bodo obsojenim zagotavljali pomoč pri ugotavljanju vzrokov, ki so vplivali na to, da so storili kaznivo dejanje, in odpravljanju teh vzrokov, pomagali jim bodo pri osebnih stiskah in težavah, pa tudi pri urejanju življenjskih okoliščin in usvajanju primernih oblik vedenja. V probacijo bodo vključeni tisti, ki jim izrečejo pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom ali so pogojno odpuščeni iz zapora z varstvenim nadzorstvom. Prav tako bodo vanjo vključene osebe, pri katerih bodo nadomestili zaporno kazen do dveh let z delom v splošno korist, pa tudi pri hišnem zaporu.

Trenutno je v Sloveniji kar 55 odstotkov obsodb do dveh let zapora, kar pomeni, da je precej kandidatov za probacijo, ki jo Slovenija dobiva kot zadnja v Evropski uniji, je poudaril pravosodni minister Goran Klemenčič: »Ker nismo imeli probacijske službe, so bile izrečene prazne pogojne obsodbe. Ta je imela edini pogoj, da v tem času obsojeni ne bi izvedel kaznivega dejanja. Zdaj je pričakovati, da bodo sodišča izrekala manj kratkotrajnih kazni, ki so neučinkovite, poleg tega državo veliko stanejo, in se bodo raje obrnila na probacijo.«

Kot je dejala v. d. direktorice uprave za probacijo Danijela Mrhar Prelić, se je v Skandinaviji, na Irskem in Nizozemskem število povratnikov v povprečju zmanjšalo za 15 do 30 odstotkov. Opozorila je, da bo z novo službo možen drugačen način dela z obsojenimi, zato pričakujejo podoben trend tudi pri nas: »Osebi, ki je napotena v probacijo, se ponudijo pomoč, podpora, varstvo, usmeritev, postavijo se posebni cilji, da se čim uspešneje integrira nazaj v družbo, z odvračanjem od ponovitve kaznivih dejanj. Prej to ni bilo izvedljivo, ker ni bilo poglobljenega svetovalnega odnosa.«

Vključevanje družine

V Sloveniji deluje pet probacijskih enot: v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru in Novem mestu. Prej je te naloge opravljalo 62 centrov za socialno delo, kjer ostaja še okoli 1500 zadev, ki se bodo izvedle do konca oktobra. Vse nove zadeve bodo odslej prišle neposredno v probacijske enote, v katerih naj bi do konca leta delalo 32 ljudi. Kdor bo vključen v probacijo, bo tako na svetovanje večinoma moral v probacijsko enoto hoditi sam, pojasnjuje Mrhar Prelićeva: »Probacijska naloga pomeni alternativo zaporu. Oseba, ki vstopa v probacijo, vstopa prostovoljno, kar pomeni, da se strinja, da bo morala na pogovor s svetovalcem recimo iz Dolge vasi v Maribor. Ker ji je v interesu, da namesto življenja za rešetkami kazen nadomesti s tem, da ostane v krogu svoje družine, socialnem okolju, da ne izgubi dela ...« S tem bodo manj kaznovane tudi družine: »Zakon o probaciji predvideva vključevanje družine, ki je primarno okolje, kamor se oseba vrača. Ključno je, da je to okolje zdravo.«

Obsojeni bo sicer moral izpolniti naložene obveznosti, kot je na primer vključitev v zdravljenje odvisnosti. Če navodil ne bo upošteval, bo sledila kazen, poudarja Mrhar Prelićeva: »Prizadevali si bomo, da bo sankcija imela svojo težo, da jo bodo vzeli resno. Kolegi na Irskem so zelo strogi. Če ima nekdo izrečeno delo v splošno korist, pa samo enkrat ne pride na delo, mu sodnik v enem tednu prekliče alternativno kazen in izreče zaporno. Tudi mi bi radi dosegli, da če obsojeni ne bo izpolnjeval naloženih obveznosti, bo dobil drugo sankcijo ali zaporno kazen.«

Mrhar Prelićeva dodaja, da je trenutni prvi cilj nadomestiti prazne pogojne kazni: »Da ljudi vključujemo v zapor kot zadnji korak, da prej naredimo prav vse. Ko si namreč enkrat v zaporu, ni velike razlike, ali si notri tri mesece ali tri leta. Da bomo to dosegli, nas morajo sodišča in tožilstva razumeti kot servis.« Napoveduje tudi povezovanje z več drugimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi.