»Zapori – lonec na visok pritisk, ki lahko eksplodira«

Ljubljana – »Slovenski zapori so kakor lonec na visok pritisk, ki lahko vsak hip silovito eksplodira,« je razmere, v katerih delajo slovenski pravosodni policisti, opisal Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije. Obljubil je, da bodo storili vse, da se razmere spremenijo, pa naj stane kar hoče.

Na tiskovni konferenci je Verk spomnil, da je minilo že leto in pol, odkar so ministra za pravosodje Senka Pličaniča podrobno seznanili s problematiko zaposlenih v slovenskem zaporskem sistemu in nenehnim slabšanjem varnostnih razmer ter povečevanjem varnostnih tveganj v slovenskih zaporih in prevzgojnem domu, ki se zaradi varčevalnih ukrepov vlade in neustreznega vodenja Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) samo še poslabšuje. Že tako osiromašene posadke pravosodnih policistov so z zmanjševanjem posadk pri rednem varovanju še dodatno zmanjšali in pri tem šli tako daleč, da so ta nezaslišana zmanjševanja števila pravosodnih policistov formalizirali v popravljenih načrtih varovanja in tako ponovno prepustili tudi do sto obsojencev enemu samemu pravosodnemu policistu. »Vse to se dogaja s ciljem varčevanja, pa naj gre na ta način za ceno življenja, ko se en sam pravosodni policist znajde v krempljih kriminalne združbe, ki naj bi jo nadziral in varnostno obvladoval,« je poudaril Verk.

Zapori so, pri umestitvi v sistem državne uprave, le upravni organi v rangu urada, ki delujejo brez ustreznih varnostnih, pedagoških in zdravstvenih normativov, kar daje možnost povsem nestrokovnim odločitvam, ko gre za naloge varovanja in strokovno obravnavo vseh struktur oseb, ki jim je bila odvzeta prostost. Generalni urad Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij ne izvršuje permanentnega izobraževanja pravosodnih policistov in drugih strokovnih delavcev, ki svoje delo in naloge izvršujejo neposredno z obravnavo oseb, ki jim je bila odvzeta prostost (obsojencev, pripornikov in oseb v uklonilnem zaporu).

»Edina oblika izobraževanja, ki poteka že nekaj let brez prekinitev, je usposabljanje za preprečevanje samomorilnosti zapornikov. Najdejo pa še denar za prevoze in spremljanje obsojencev, saj 'najzaslužnejše' obsojence iz ZPKZ Koper peljejo na izlet na Slavnik ali pa na sprehajanje psov v Obalno zavetišče za zavržene živali.«

Načeto zdravje pravosodnih policistov

Psihofizično preobremenjevanje pravosodnih policistov in drugih zaporskih uslužbencev zelo slabo vpliva na njihovo zdravje. »To nam slikovito kažejo omejitve sposobnosti za delo in prav skrb vzbujajoči so rezultati zdravstvenega stanja več pravosodnih policistov in policistk, ki ne smejo voziti službenih vozil, nositi orožja, delati v nočnem času, delati poln delovni čas in podobno. Naj mi bo dovoljeno, da sem ob vsej tej bedi duha tudi malo humoren, zato bi mojim kolegom pravosodnim policistom privoščil, da bi bil generalni direktor URSIKS Dušan Valentinčič do njih vsaj toliko pozoren, kot so obsojenci iz ZPKZ Koper pozorni do nesrečnih psov v zavetišču,« je povedal Verk.

Upokojenih in žal tudi umrlih pravosodnih policistov ter drugih strokovnih delavcev, ki so po svoji želji ali pa zaradi izrednih odpovedi pogodb o zaposlitvi zapustili zaporski sistem, se ne nadomešča z novimi, čeprav je v letih 2012 in 2013 sistem zapustilo več kot 40 pravosodnih policistov in drugih strokovnih delavcev.

V sindikatu ugotavljajo, da v slovenskih zaporih že leta primanjkuje najmanj 50 pravosodnih policistov, njihovo delo pa se že več kot desetletje krpa z obveznim nadurnim delom. Zdaj ko denarja zmanjkuje tudi za plačilo nadur, pa se preprosto zmanjšuje število pravosodnih policistov pri varovanjih zaporov in zapornikov. Prihod dobre desetine bivših carinikov je sicer malo omilil hudo kadrovsko stisko, vendar se bodo morali kot novi pravosodni policisti še marsičesa naučiti, saj je delo v zaporu precej drugačno, zato brez dodatnega izobraževanja in usposabljanja ne bo šlo.

Ministra za pravosodje Senka Pličaniča ponovno pozivajo, naj temeljito razmisli o svojih usmeritvah in zahtevah, ki jih, dokaj neuspešno, daje generalnemu direktorju URSIKS, saj se čas potrpljenja zaposlenih v slovenskem zaporskem sistemu zagotovo izteka. »Za začetek se bomo, v bližnji prihodnosti, zbrali pred hramom demokracije ter oblasti in ljudstvu povedali vse tisto, kar vodstvo slovenskega zaporskega sistema na Generalnem uradu URSIKS, že vsaj 12 let ne razume,« je končal Verk.

Na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij v izjavi, ki so jo podali pred slabima dvema mesecema na popolnoma enake očitke sindikalistov, te so jih strnili v javno pismo pravosodnemu ministru, da je zaporski sistem kadrovsko podhranjen, niso nasprotovali. Generalni direktor URSIKS Dušan Valentinčič se je v izjavi za Delo strinjal, da je treba negativni trend zaposlovanja ustaviti, nikakor pa se ni strinjal z oceno sindikata, da je sedanji sistem izvrševanja kazenskih sankcij neučinkovit in finančno nevzdržen ter da so se stroški varovanja in oskrbe povečali, saj konkretni podatki potrjujejo ravno nasprotno.

Zato se na URSIKS glede predloga spremembe organiziranosti zaporskega sistema, ki od leta 1995 deluje kot uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, ne morejo strinjati. »Doseženi rezultati v zadnjih letih potrjujejo, da se je z omenjeno reorganizacijo na vseh področjih zagotovila racionalnejša, učinkovitejša in cenejša organiziranost zaporskega sistema, obenem pa tudi bolj strokovna in preprostejša obravnava zaprtih ljudi,« menijo na URSIKS.