Tiskane izdaje
Ljubljana – V lanskem letu je število zaprtih v slovenskih zaporih spet naraslo, kar se dogaja že več let. V primerjavi z letom 1996, ko je bilo zaprtih 682 ljudi, jih je zdaj za rešetkami 1268. Ker je zaposlenih zdaj manj, kot jih je bilo pred desetletjem – 1996 jih je bilo 847, zdaj so 803 – je jasno, da se razmere bližajo kritični točki. Poleg tega ni prav veliko možnosti, da bi se kmalu izboljšale, saj novega zapora, s katerim bi razbremenili sedanjih 13, še vsaj nekaj let ne bo.
Najbolj zaseden je ljubljanski zapor, v katerem je skoraj dvakrat preveč ljudi (zmogljivost 128, zaprtih 255), sledijo mu Dob (zmogljivost 233, zaprtih 366), Novo mesto (zmogljivost 35, zaprtih 45) in Maribor (zmogljivost 146, zaprtih 174). Skupno so slovenski zapori zasedeni skoraj 120-odstotno. Med razlogi, zakaj je prišlo do tolikšne prezasedenosti, je generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Tomaž Smole navedel pospešeno delo sodišč, več kriminala in daljše zaporne kazni. Posledice prenatrpanosti so povečanje števila samopoškodb, konfliktov in gladovnih stavk zapornikov, osebje pa je moralo večkrat poseči tudi po prisilnih sredstvih. Zaradi pomanjkanja osebja so zaposleni lani opravili 67.582 nadur.
Prenatrpanost je konec lanskega leta še povečalo zaprtje zapora v Radovljici, kjer je v nevzdržnih razmerah prestajalo kazen 33 ljudi. Zaprtje ali temeljito prenovo je zahteval tudi varuh človekovih pravic, dokončno pa je usodo radovljiškega zapora zapečatilo pomanjkanje osebja v Ljubljani. S tem so se razmere v drugem zaporu menda zelo izboljšale.
Hitre rešitve težav s prenapolnjenostjo ni, saj v letih 2007 in 2008 ni predvidenih sredstev za širitev zmogljivosti. Smole celo ocenjuje, da ni realistično pričakovati novega zapora prej kot v petih letih. Sam je sicer prepričan, da več prostora za zapiranje ni prava rešitev in da bi se morali usmeriti v zmanjševanje vzrokov za kriminal. »Če ne bo rešitve in bo zaprtih čez kritično mejo, bodo postale razmere nepredvidljive in neobvladljive,« meni Smole.
Nova direktorja zaporov v Ljubljani in na Igu
Generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Tomaž Smole je v petek predstavil tudi novega direktorja zapora v Ljubljani in novo direktorico ženskega zapora na Igu. V prvem je z januarjem vodenje prevzel Miran Candellari. Na Igu bo dosedanjega direktorja Franca Misjo, ko se bo vrnil z bolniške, zamenjala Olga Perhavc. V ženskem zavodu je konec lanskega leta izbruhnil revolt zapornic, ker so jim preklicali že odobrene izhode, izkazalo pa se je, da so odnosi v tamkajšnji ekipi zaposlenih zelo napeti. Zato se je Misja po pogovoru s Smolejem odločil, da bo kariero nadaljeval (beri: čakal na upokojitev) kot vodja sektorja za obravnavo obsojenih v celjskem zaporu. Verjetno bo na Igu prišlo do še več zamenjav, saj revolt ni bil edini neprijetni dogodek v zaporu; znan je primer, ko sta dva člana osebja nadlegovala eno od obsojenk.
Več o tem preberite v sobotnem tiskanem Delu
