Tiskane izdaje
Ljubljana – Nekdanji poslanec SNS Srečko Prijatelj, ki je terjal za 103.159 evrov poslanskih plač za dobrega leta, ko je bil v priporu in mu mandat še ni bil odvzet, oziroma za nadomestilo po prenehanju poslanskega mandata, se bo za ta denar obrisal pod nosom.
Delovno in socialno sodišče je zavrnilo njegov tožbeni zahtevek, saj je ugotovilo, da sta odločbi mandatno-volilne komisije državnega zbora, ki ju je s tožbo izpodbijal, povsem zakoniti. Prijatelj mora državi vrniti 2242 evrov njenih stroškov postopka, sodba pa še ni pravnomočna.
Prijatelj je doslej že odslužil štiriletno zaporno kazen zaradi izsiljevanja, a se je po dveh mesecih na prostosti vrnil za rešetke. Pred dobrim letom so ga namreč na koprskem okrožnem sodišču obsodili zaradi mešetarjenja z zemljišči na Orleški gmajni skupaj z nekdanjim predsednikom uprave Luke Koper Robertom Časarjem, ki je zdaj na begu, in nepremičninskim posrednikom Marjanom Mikužem. Višje sodišče mu je kazen treh let znižalo in mu izreklo enotno kazen šestih let, v katero je vštelo tudi prvo kazen štirih let zapora zaradi izsiljevanja Mikuža in nezakonite posesti orožja. Kazen prestaja na polodprtem oddelku Doba.
Odločbi sta zakoniti
Državni zbor Prijatelju za čas od 13. marca 2010, ko so ga policisti aretirali, preiskovalni sodnik pa zanj odredil pripor, do 23. marca 2011 (ko mu je skladno z zakonom o poslancih prenehal mandat zaradi pravnomočne obsodbe na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev) ni izplačeval plač na podlagi odločbe iz 24. marca 2010. Čeprav je Prijatelj uveljavljal pravno varstvo proti odločbi tako pri delodajalcu kakor pred sodiščem, je bila njegova tožba pravnomočno zavržena, zato zakonitost te odločbe za delovno sodišče ni sporna.
Mandat in s tem pravice in dolžnosti so mu tako prenehali ravno s to odločbo, ki je pravno zavezujoča, poudarja delovno sodišče, odločba z dne 29. marca 2011, ki jo je izpodbijal na delovnem sodišču, pa zgolj predstavlja ugotovitev o tem, da se mu plača od aretacije zaradi mirovanja pravic ni izplačevala in ni bila podlaga za neizplačilo plač za čas pripora, zato ji ni mogoče očitati nezakonitosti.
Po mnenju sodnice Klavdije Ane Magič je zakonita tudi odločba iz 11. aprila 2011, s katero mu je bila zavrnjena zahteva za priznanje pravice do nadomestila plače do prenehanja poslanskega mandata. Prijatelj je vztrajal, da je zaporna kazen, ki jo prestaja od 23. marca 2011, objektivni vzrok po zakonu o poslancih, da ne more opravljati dela ali pridobiti ustrezne zaposlitve. (Poleg izplačila plač oziroma nadomestila je zahteval tudi plačilo davkov in prispevkov za ta čas.)
Državno pravobranilstvo po drugi strani meni, da prestajanje kazni ni mogoče šteti za objektivni vzrok, da Prijatelj ne more nadaljevati dela ali najti nove zaposlitve, saj sodba sodišča, s katero je bil obsojen na zaporno kazen, temelji na njegovi kazenski (subjektivni) odgovornosti in je izključno posledica njegovih lastnih dejanj.
S takšnim stališčem se strinja tudi sodišče, ki dodaja, da je za socialno varnost Prijatelja kot zapornika ustrezno poskrbljeno, saj obsojence na prestajanju zaporne kazni v zavarovanje prijavlja zavod za prestajanje kazni, zakon o izvrševanju kazenskih sankcij pa ureja tudi pokojninsko in invalidsko zavarovanje zapornikov.
Zaradi Prijatelja
