Tiskane izdaje
Ljubljana - Igor Šoltes je danes ob predstavitvi revizijskega poročila Računskega sodišča glede uspešnosti reševanja prostorske problematike slovenskih zaporov pograjal upravo za izvrševanje kazenskih sankcij in ministrstvo za pravosodje. Zaradi razmer, ki vladajo za rešetkami, pa je država že morala seči v žep.
Kot je povedal Igor Šoltes, je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) lanskega oktobra za nekaj zaprtih v Ljubljani ocenilo, da država ravna v nasprotju s konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj so bile življenjske razmere v zaporu neprimerne.
Pritožniki (zastopala jih je odvetniška družba Matoz) so med drugim izpostavili, da so bili zaradi pomanjkanja osebnega prostora in slabih higienskih razmer v hudi stiski. Sodišče je pritožnikom ugodilo. Vsakemu so dosodili med 6000 in 8000 evrov odškodnine, država pa jim mora povrniti še 1500 oziroma 2000 evrov stroškov.
ESČP je ugotovilo še, da je prenatrpanost v ljubljanskih zaporih prisotna že več let. Sicer se sodišče zaveda, da so za izboljšanje razmer potrebna znatna sredstva, a je poudarilo, da pomanjkanja sredstev načeloma ni mogoče opravičevati s slabimi razmerami v zaporih.
Zaporniki z Doba izgubljajo tožbe
V postopkih, v katerih so zaporniki in priporniki vložili odškodninski zahtevek za plačilo odškodnine v zvezi z okoliščinami prestajanja zaporne kazni oziroma pripora, državo zastopa državno pravobranilstvo. ESČP je leta 2010 državnemu pravobranilstvu vročilo 160 pritožb, ki so jih vložili obsojenci na prestajanju zaporne kazni na Dobu in v Ljubljani.
Kot je pojasnila Anita Drev z državnega pravobranilstva, so v teh pritožbah v zvezi z okoliščinami prestajanja kazni zatrjevali kršitev prepovedi mučenja oziroma nečloveškega in ponižujočega ravnanja, kršitev pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja in kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva.
»Do danes je ESČP odločilo o 108 pritožbah zapornikov z Doba in vse zavrnilo kot očitno neutemeljene in posledično nedopustne,« je povedala Anita Drev.
Potrdila pa je, da je sodišče odločilo tudi o šestih pritožbah zapornikov in pripornikov v ljubljanskem zaporu in v teh primerih določilo odškodnine, ki jih je omenjal Šoltes.
Pred domačimi sodišči država izgubila en primer
Kar se tiče postopkov pred domačimi organi, je pravobranilstvo do danes v zvezi z okoliščinami prestajanja kazni zapora prejelo 278 zahtevkov v predhodnem postopku, od katerih pa še noben ni bil zaključen z izplačilom odškodnine, in 12 zadev, v katerih so domnevni oškodovanci vložili tožbo na sodišče.
Do zdaj je bilo zaključenih pet zadev. Eno tožbo zaradi slabih bivalnih pogojev je sodišče zavrnilo, tri zadeve so bile zaključene z odstopom, v eni zadevi je bila tožba umaknjena, je še pojasnila Anita Drev.
Trenutno je odprtih še sedem zadev. V eni je prvostopenjsko sodišče tožniku prisodilo 2290 evrov odškodnine. Zoper sodbo je pravobranilstvo vložilo pritožbo, ki pa jo je drugostopenjsko sodišče zavrnilo kot neutemeljeno. Državno pravobranilstvo je na vrhovno sodišče nato vložilo predlog za dopustitev revizije, o katerem pa vrhovno sodišče po podatkih pravobranilstva še ni odločilo.
