Zaradi komplikacij in pomanjkljivosti ob življenje

Ljubljana – Smrt 50-letnega pacienta novembra pred dvema letoma so povzročile nenamerne komplikacije oziroma splet različnih okoliščin, nikakor pa ne napaka zdravstvenega osebja. Takšna je ugotovitev komisije Onkološkega inštituta, vendar svojcev umrlega bolnika ni prepričala.

Petdesetletnega moškega so novembra pred dvema letoma obravnavali in operirali na Onkološkem inštitutu zaradi adenokarcionoma rektuma, vendar so pred kirurškim posegom oziroma med njim nastale komplikacije. Nenamerni punkciji karotidne arterije je sledil srčni zastoj in nato možganska kap, ki so jo spregledali zaradi poglabljanja sedacije ob dodatnih diagnostičnih postopkih. Sledil je maligni možganski edem in bolnikova smrt.

Družina terja odgovornost

Zapletlo se je, ko je anesteziologinja po splošni anesteziji začela uvajati kateter v notranjo desno vratno veno. A ker je bil kateter uveden v arterijo, namesto v veno, ga je izvlekla ter z roko zatisnila mesto punkcije, kateter pa vpeljala v veno pod ključnico. Tampon nad mestom punkcije je bil prepojen s krvjo, zato je nadaljevala tiščanje, kirurška ekipa pa je začela operacijo. A je takrat prišlo do zastoja srca, zato so pacienta začeli oživljati. Po petih do sedmih minutah so vzpostavili cirkulacijo, prekinili operacijo in bolnika premestili na intenzivni oddelek. S koronarografijo, ki so jo opravili v splošni anesteziji, so izključili srčni infarkt, v nadaljnjih 12 urah in pol pa so prepoznali nevrološko okvaro; CT (računalniška tomografija glave) je pokazal ishemijo in možganski edem. Tega dne zvečer so ugotovili možgansko smrt, bolnik pa je naslednji večer umrl. Družina je prepričana, da je bilo nadaljevanje preiskav v splošni anesteziji napačna odločitev, saj da je anestezija zahrbtno prikrila klinične znake možganske kapi, obenem pa da so ravno na ta način tvegali s srčnim zastojem povezan možganski dogodek, ki je ostal neopažen.

»Selektivna pozornost«, ne pa napaka

Onkološki inštitut je imenoval komisijo za analizo dogodka, ki je v tako imenovanem poročilu o sistematični analizi globljih vzrokov škodljivega dogodka junija lani smrt pacienta okvalificirala kot škodljivi katastrofalni dogodek. Čeprav je zaznala vrsto splošnih pomanjkljivosti, teh ni našla v ravnanju posameznih zdravstvenih strokovnjakov, vpletenih v zdravljenje bolnika. Ugotovili so, da je šlo pri zdravstveni obravnavi za komplikacije in selektivno pozornost oziroma latentno sistemsko pomanjkljivost, prav tako za selektivno pozornost pri razmišljanju o diagnozi, kar da si bodo prizadevali odpraviti, da se drugim pacientom ne bi zgodilo kaj podobnega.

A so ugotovitve komisije, da pri zdravstvenih strokovnjakih ni bilo pomanjkljivosti, po mnenju pooblaščenca svojcev odvetnika Davida Sluge v nasprotju z ugotovitvami, da je komisija našla več dejavnikov, ki bi lahko delovali skupaj. Komisija se je trudila objektivizirati »dogodek« oziroma ga opredeliti kot nekakšno komplikacijo, kljub takemu selektivnemu slikanju realnosti pa omenjene »sistemske« pomanjkljivosti še vedno spadajo v sfero odgovornosti zdravstvene ustanove, ki se prek komisije očitno zaveda pomanjkljivosti in si jih bo prizadevala odpraviti, poudarja Sluga. Meni sicer, da selektivna pozornost pri razmišljanju o diagnozi ne pomeni nič drugega kot odsotnost pravilne diagnoze oziroma napačno diagnosticiranje, »latentna« pomanjkljivost pa je še vedno pomanjkljivost. »Najmanj kar je v zvezi s tem torej mogoče reči, je, da je za nastalo škodo odgovorno (prejšnje) vodstvo Onkološkega inštituta,« pravi Sluga.

Komisija je kot komplikacije izpostavila punkcijo karotidne arterije, vstavitev katetra in tiščanje mesta izvleka katetra. Tvorbo tromba in posledično tromboembolijo bi namreč po mnenju odvetnika lahko povzročilo ravno to, možganska kap pa je bila prepoznana šele več ur po zastoju srca, čeprav je verjetno nastopila že v operacijski dvorani zaradi selektivne pozornosti na diagnostiko srčnega infarkta.

Čeprav ni mogoče ugotoviti neposredne subjektivne odgovornosti zdravstvenih delavcev (Sluga je sicer prepričan, da ta obstaja), odgovornost zdravstvene ustanove po odvetnikovem mnenju izhaja iz takšnega sistema organiziranosti, ki dopušča »selektivno pozornost pri razmišljanju o diagnozi« in »latentne pomanjkljivosti, ki si jih bodo prizadevali odpraviti«.

Komisija je jasno zapisala, da je našla splošne pomanjkljivosti in priporočila vrsto sistemskih ukrepov za izboljšavo in preprečitev podobnih dogodkov. »Izpolnjenih je bilo več dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi, ki jih nihče ni predvidel, še manj pa pojasnil svojcem, s tem pa zdravstveni delavci niso izpolnili svoje pojasnilne dolžnosti, ki so jo imeli do svojcev,« pravi Sluga in dodaja, da je bila komunikacija zdravstvenih delavcev z družino pacienta nestrokovna in v nasprotju z medicinsko doktrino.

Zavarovalnica zavrača plačilo odškodnine

Družina pokojnega se s smrtjo moža in očeta ne more sprijazniti, še posebej jih boli neprimerna komunikacija delavcev inštituta. Da je šlo za neustrezno oziroma neurejeno komunikacijo s svojci, je ugotovila tudi komisija, s tako ugotovitvijo se je v svojem pismu družini strinjal tudi predsednik komisije.

Svojcem je Zavarovalnica Maribor, ki zastopa bolnišnico, zavrnila izplačilo odškodnine, pri čemer se je sklicevala na poročilo komisije, da ta ni našla pomanjkljivosti pri posameznih vpletenih zdravstvenih strokovnjakih. Ker je tudi pritožbena komisija zavarovalnice zavrnila pritožbo svojcev, češ da kršitve niso medicinsko dokazane niti ni podana nikakršna odgovornost zdravnikov in zdravstvenega osebja, temveč da gre za splet različnih okoliščin, ki so privedle do smrti, družina pripravlja tožbo. »'Nenamerne komplikacije', ki so povzročile smrt pacienta, zdravstvene ustanove ne razbremenjujejo odgovornosti,« meni Sluga, saj je prepričan, da je bilo ravnanje zdravstvenih delavcev nestrokovno in malomarno.