Tiskane izdaje
Ljubljana – Zaradi napada medvedke marca 2007, po katerem je Peter Zalar ostal tetraplegik, bo morala država izplačati odškodnino. Sodišče je odločilo, da mu pripada 253.000 evrov in 910 evrov mesečne rente. Sodba še ni pravnomočna.
Cerkničan Peter Zalar iz lovske družine Cajnarje se je s svojim očetom, prav tako lovcem, in prijateljico 11. marca 2007 odpravil na sprehod, da bi našli primeren teren za postavitev solnice za divjad ter kakšno rogovje, ki v tem času odpada jelenom, so zapisali v tožbi, ki jo je Zalar po odvetniški družbi Matoz vložil proti državi. Približno 200 metrov z glavne ceste ga je nepričakovano napadla medvedka.
»Skočila je na Petra Zalarja, ga ugriznila v nogo, s šapama večkrat udarila, potem pa sta se skupaj skotalila po strmem pobočju in pristala na kamniti poti ob vodi,« so zapisali o srečanju z zverjo, ki je za vedno spremenilo usodo lovca in njegove družine.
Potem ko so ga z rešilcem odpeljali v ljubljanski klinični center, so se zdravniki med več kot sedemurno operacijo hrbtenice trudili zanj, a posledice so bile zelo hude. Ostal je tetraplegik.
Ker je država kot imetnica odgovorna za medvede in škodo, ki jo povzročijo, je Peter Zalar proti njej vložil tožbo za 412.000 evrov in zahteval tudi 1450 evrov mesečne rente. Zaradi duševnih bolečin sta odškodninski zahtevek za 17.000 evrov vložila tudi njegova oče in mati, Ivan in Ivanka Zalar.
Po njihovem mnenju bi morala država z mrhovišči poskrbeti, da bi se medved zadrževal globlje v gozdu. Poudarili so, da se je napad zgodil le 200 metrov od človeških bivališč in da za brlog v lovski družini niso vedeli. Med drugim so zapisali še, da je bilo leta 2006 več kot 100 klicev občanov na policijsko postajo Cerknica, s katerimi so opozarjali na medveda, toda država ni storila ničesar.
Državno pravobranilstvo je zastopalo stališče, da ni pravne podlage za odškodninsko odgovornost države za nepremoženjsko škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste.
Zakon o divjadi in lovstvu določa objektivno odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo vrste prostoživečih sesalcev (mednje sodi tudi rjavi medved) in ptice, kot jih opredeljuje zakon o ohranjanju narave. Ta kot relevantno škodo, ki jo povzročijo zavarovane živalske vrste, določa zgolj premoženjsko škodo.
Zakon še določa, da država ne odgovarja za škodo, ki jo povzročijo rastline ali živali, razen v primerih, določenih z zakonom. Državno pravobranilstvo meni, da določbe o objektivni odgovornosti države za škodo, za katero odgovornost države ni zakonsko opredeljena, ni mogoče uporabljati drugače kot restriktivno.
Po njegovem mnenju določb o objektivni odgovornosti države za škodo, ki ni zakonsko opredeljena, ni mogoče uporabljati za prekrivanje domnevnih pravnih praznin z uporabo analogije kot razlagalne metode.
Kot je trdilo pravobranilstvo, bi lovca srečanje z medvedom na tamkajšnjih koncih lahko pričakovala in vedela, da je hoja po brezpotju zlasti spomladi, ko imajo medvedke mladiče, lahko nevarna.
Poleg tega sta se Zalarja spustila pod previs, ker ju je zanimalo, kaj je tam. Med drugim so še poudarili, da je bilo iz nekaterih časopisnih člankov mogoče razbrati, da je Peter Zalar brlog obiskal namerno. Še več, nekaj dni pred dogodkom se je menda hvalil, da pozna lokacijo brloga, ki ga bo fotografiral.
Z odhodom v gozd prevzel tveganje
A ljubljanska okrožna sodnica Barbara Fajdiga Jadek je pritrdila tožnikom, da je država objektivno odgovorna tudi za škodo, ki jo povzročijo medvedje.
Ko je presojala, ali obstaja soprispevek v ravnanju Petra Zalarja, se je sicer strinjala, da je z odhodom v gozd v času, ko imajo medvedje mladiče, nedvomno prevzel določeno tveganje za posledice. Da se je tega zavedal, potrjuje že dejstvo, da je imel s seboj solzivec, njegov oče pa celo pištolo.
Kot lovec je vedel, da je to območje medveda, na sodišču pa sta Zalarjeva povedala, da so hodili v skupini in se glasno pogovarjali. A sodnica samega gibanja po gozdu kljub temu ne šteje za soprispevek. Pač pa je menila, da je mogoče kot soprispevek oceniti njegovo ravnanje v delu, ko je zagledal nekaj peska pred brlogom (da je tam brlog, prej ni vedel) in odšel tja, da bi videl, kaj se dogaja.
Ker je lovec, bi moral vedeti, da je to na območju medveda nevarno. To njegovo nepazljivost je sodnica ocenila kot 30-odstotni soprispevek.
Peter Zalar je navedbe, da je vedel za brlog in ga hotel fotografirati, označil za izmišljotine, navedbe pa so ostale nedokazane. Tudi komandir policijske postaje Cerknica Milan Jurkovič je povedal, da so pozneje dobili informacijo, da je lovec domnevno vznemirjal živali v brlogu, vendar za to ni bilo dokazov.
Sodnica je posledice napada uvrstila med katastrofalne, tako je tudi utemeljila višino odškodnine. Primerna odškodnina za njegove starše je po njenem mnenju 10.000 evrov za vsakega, država pa mora tožnikom povrniti tudi dobrih 11.000 odvetniških stroškov in plačati obresti. Sodba še ni pravnomočna.
