Zaradi prstana bi mu roparja odrezala prst

Rop, ki sta ga leta 1998 domnevno zagrešila gojenca prevzgojnega doma, še brez sodnega epiloga.

Objavljeno
03. oktober 2012 19.41
Marko Jakopec, kronika
Marko Jakopec, kronika

Ljubljana – »Nisem kriv,« je bilo slišati iz ust 33-letnega Boštjana Koprivnikarja in 33-letnega Milana Mitriča po tem, ko ju je predsednica senata na preobravnavnem naroku vprašala, ali priznata krivdo.

Obtožena sta, da sta januarja 1998 v Ljubljani oropala lastnika hiše.

V obtožnici piše, da sta maskirana in oborožena, eden je v roki držal pištolo, drugi pa lesen količek, v noči na 25. januar 1998 pozvonila pri vratih stanovanjske hiše v Ljubljani. Ko je lastnik odprl, sta ga zbila na tla in z njegovo glavo udarjala ob stopnice, nato pa sta ga zvezala in zahtevala denar.

Preiskala sta hišo, vmes pa mu grozila. Vrnila se je lastnikova žena, nad katero sta se ravno tako grobo znesla in ji grozila, enako njuna hčerka, ki je bila takrat tudi doma. Napadalca sta pritegnila prstana na žrtvini roki. Ker ju zaradi otekline nista mogla sneti, sta mu hotela prst kar odrezati, k sreči pa mu je žena spravila obročka s prsta z milnico.

Roparja sta vse tri člane družine zvezala in zaprla v garderobo, odnesla pa za poldrugi milijon takratnih tolarjev stvari. Tožilstvo še trdi, da sta rop izvedla med prostim izhodom iz prevzgojnega doma v Radečah.

Ker sta se na predobravnavnem naroku oba izrekla za nedolžna, je predsednica senata pozvala tako tožilstvo kot obrambo, naj navedeta dokazne predloge.

Tožilstvo je predlagalo zaslišanje oškodovancev, obramba pa znova zaslišanje obdolženih, predvsem pa vpogled v evidenco izhodov prevzgojnega doma v Radečah. Če bi se, je menila obramba, obdolženca tistega dne v dom vrnila prepozno, bi bilo to gotovo opaženo, zabeleženo in sankcionirano.

Zagovorniki so tudi predlagali vpogled v takratni vozni red vlakov, saj vlak iz Ljubljane v Radeče v urah, ko sta se domnevno vračala v Radeče, ni več vozil.

Začetek glavne obravnave je nato preprečil obdolženi Milan Mitrič, ko je predsednici senata izročil dokumentacijo, s katero je dokazoval, da so ga švicarski organi na podlagi pripornega naloga sicer izročili Sloveniji, vendar ne za kaznivo dejanje, za katero naj bi mu sodili v tem postopku.

Kot je povedal, je vrhovno državno tožilstvo na vrhovno sodišče v zvezi s tem vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Obramba je zato predlagala, naj sodišče s sojenjem počaka do odločitve vrhovnega sodišča, predsednica senata pa je povedala, da bo o tem odločila pozneje.

Z nožem zarezal v nogo

Koprivnikar in Mitrič sta stara znanca tako policije kot sodišča. Obsojena sta bila že za rop, ki se je zgodil teden dni pred tem, za katerega sta tokrat sedla na zatožno klop.

Tožilstvo je takrat zapisalo, da sta med prostim izhodom iz prevzgojnega doma ponoči 17. januarja 1998 vlomila vhodna vrata stanovanjske hiše v Ljubljani in začela stikati po prostorih. Ko se je lastnik prebudil in presenečen ugotovil, da ima nezaželen obisk, sta se spravila nanj. Bila sta zakrinkana, eden je v roki držal nož in ga nastavil lastniku na vrat.

Še prej sta ga z udarci zbila na tla in od njega zahtevala denar ter druge vredne stvari, grozila sta mu z umorom, v podkrepitev zahtev pa je Koprivnikar z nožem zarezal v nesrečnikovo nogo in ga ranil.

Grožnje so bile učinkovite, saj je lastnik v strahu za življenje povedal, kje ima denar, moral je povedati tudi kodo za dvig denarja z bančnega avtomata. Nato sta ga roparja zvezala s kravatami, mu v usta natresla soli in mu jih zamašila s krpami. S plenom v višini približno 500.000 tedanjih tolarjev sta odšla.

Roparja so hitro prijeli, saj je žrtev že med dejanjem po glasu prepoznala enega od storilcev – glas Milana Mitriča, ki je bil pred tem nekajkrat gost v njegovi hiši, saj je prijateljeval z njegovim sinom. Še preden pa se je začelo sojenje, je Mitrič domnevno med naključnim srečanjem na cesti žrtvi zagrozil z umorom.

Po prijavi grožnje so Mitriču sodili in ga pogojno kaznovali. Žrtev je kot možnega storilca prepoznala tudi Boštjana Koprivnikarja in za rop sta bila obsojena na štiri leta zapora.

Sodišče je Boštjanu Koprivnikarju in Milanu Mitriču takrat izreklo kazen – po štiri leta zapora za vsako od dveh dejanj, nato pa je določilo enotno kazen sedem let in pol zapora.

Po pritožbi je višje sodišče sodbo zoper Koprivnikarja razveljavilo in vrnilo v novo sojenje, obtožbo zoper Milana Mitriča pa je višje sodišče zavrglo zaradi nepravilno vložene obtožbe.