Zaspani in pod vplivom določenih zdravil nikar za volan

Ljubljana – Mnogi vozniki so se že srečali s situacijo, ko so se zaradi zaspanosti ali utrujenosti med vožnjo za las izognili nesreči. Premalo pa se jih zaveda, da je včasih že manj kot sekunda nepazljivosti in nezbranosti dovolj, da se zgodi nesreča.

Uradnega podatka ni, a po mnenju Javne agencije RS za varnost prometa se približno pet odstotkov nesreč zgodi zaradi zaspanosti. V. d. direktorja agencije Franc Pojbič je posebej poudaril odgovornost delodajalcev, ki od zaposlenih ne smejo zahtevati vožnje zunaj zakonsko določenih časovnih okvirov, in omenil še varnostne službe, ki so v nočni izmeni na vožnji ponoči. Dodal je, da je voznik odgovoren za lastno stanje in mora zato narediti vse, da zaradi zaspanosti in utrujenosti ne bo ogrožal ne sebe ne drugih udeležencev v prometu.

Raziskave so pokazale, da so razmere na tem področju precej resnejše, kot se zdi na prvi pogled. Leja Dolenc Grošelj iz sekcije za klinično nevrofiziologijo, v okviru katere že več let opozarjajo na problem zaspanosti med vožnjo, pravi, da so lani prišli do zanimivih ugotovitev.

»Te kažejo, da so razmere zelo resne, saj je petina vseh anketiranih voznic in tretjina voznikov poročala, da so že zaspali za volanom. Največ zaspanosti (54 odstotkov) so odkrili med mlajšimi vozniki. Zaradi zaspanosti sta dva odstotka anketiranih voznikov v preteklosti že povzročila prometno nesrečo.« Vzvode za preprečevanje vožnje ob čezmerni zaspanosti imajo po zakonu o voznikih tudi zdravniki. »Ti so dolžni prepoznati čezmerno dnevno zaspanost in takšnim ljudem začasno vzeti dovoljenje za vožnjo ter z ustreznimi preiskavami in ukrepi čezmerno zaspanost odpraviti oziroma zdraviti in s tem zagotoviti varnost v cestnem prometu,« je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnila Dolenc Grošljeva.

Pasti skrivajo tudi depresija in zdravila

Strokovnjaki kot povečano tveganje za prometne nesreče opažajo tudi v vse pogostejši depresivnosti ljudi. Negativno na vožnjo vpliva že sama depresija, nič kaj bolje ni ob njenem zdravljenju, saj zdravila lahko vplivajo na sposobnost upravljanja motornih vozil. »Možni so slaba koncentracija, zmanjšana presoja, nesposobnost odločanja ali celo halucinacije, posebna pazljivost pa je potrebna pri jemanju različnih vrst zdravil hkrati. Družinski zdravniki bi morali še bolj skrbno in intenzivno opozarjati na značilnosti in posledice jemanja zdravil v povezavi z vožnjo motornih vozil,« pravi zdravnica Nena Kopčavar Guček.

Pristojni za varnost v cestnem prometu si želijo, da bi vsak voznik zmogel toliko samokritike in se sam izločil iz prometa, če ga premaguje utrujenost, za volan pa sploh ne bi sedel, če bi bil pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na vožnjo.