Zavašnik bo tokrat zaporno kazen odslužil

Višje sodišče zavrnilo pritožbe in Robertu Tomasu Zavašniku potrdilo kazen leta in osmih mesecev zapora.

Objavljeno
14. maj 2015 18.24
Sodna obravnava zoper Roberta Tomasa Zavasnika Ljubljana 2.9.2014
Iva Ropac, kronika
Iva Ropac, kronika
Ljubljana – Robert Tomas Zavašnik je pred slabim mesecem višje sodnike prepričeval, da ni kriv kaznivega dejanja zatajitve. Prosil jih je tudi, naj ga izpustijo iz pripora, da bi ponovno lahko začel delati in služiti denar, a mu višji sodniki niso ugodili, temveč so potrdili kazen leta in osmih mesecev zapora.

Kaže, da se Zavašnik tokrat le ne bo izognil prestajanju zaporne kazni. Novembra lani je bil obsojen na leto in osem mesecev zapora, ker si je po ugotovitvah ljubljanskega okrožnega sodišča kot direktor družbe Roto trgovina in gostinstvo skupaj z materjo Mileno, ki je bila prokuristka družbe, protipravno prilastil polpriklopnik ter več strojev za brizganje plastike v vrednosti 112.000 evrov.

Med decembrom 2003 in decembrom 2005 je s Hypo Leasingom sklenil lizinške pogodbe za financiranje polpriklopnika ter strojev za brizganje plastike in dozirno-sušilnega sistema. Pogodbe za financiranje polpriklopnika je sklenil Robert, Milena Zavašnik pa je pri sklenitvi sodelovala kot porok. Čeprav je Roto vse to prejel, je plačal le manjši del obveznosti. Zato je Hypo proti koncu 2008. leta odstopil od pogodb in pozval Roto, naj jim vrne stvari v osmih dneh.

Kot smo že pisali, je Hypo Leasing po besedah predstavnikov lizinške hiše večkrat pisno in ustno pozval Roto na izpolnitev zapadlih obveznosti, a odziva ni bilo. Zato je lizinška hiša najela detektiva, ki sta se mu Zavašnik in njegova mati prav tako izogibala. Da je prišel v stik z njima, je moral dobesedno v zasedi čakati, da sta peljala psa na sprehod.

Zavašnik mu je tako ob neki priložnosti 2008. leta pokazal stroje, o polpriklopniku pa je dejal, da je v uporabi na vožnji. Ko mu je detektiv povedal, da glede na podatke uradnih evidenc sploh ni več registriran, pa ni več hotel dajati izjav.

Po podatkih tožilstva sta stroje uporabljala še leta 2011, kar je bilo razvidno iz izdanih računov za izdelovanje plastičnih kljukic družbe Roto, za polpriklopnikom pa se je že leta 2006 izgubila vsaka sled. Roto je lani razglasil stečaj in stroji so postali del stečajne mase, tako da lizingodajalec še vedno ni poplačan.

Iz sodne dvorane naravnost za zapahe

Mati in sin sta se tako našla na zatožni klopi. Milena Zavašnik je bila pravnomočno obsojena na leto dni zapora in je kazen začela prestajati v začetku letošnjega leta, medtem ko so Robertu Tomasu Zavašniku novembra lani dosodili leto in osem mesecev zapora, še istega dne, ko mu je bila izrečena sodba, pa so ga odpeljali v pripor zaradi begosumnosti.

Znano je, da se je Zavašnik z begom uspešno izognil prestajanju petletne zaporne kazni, ki bi jo moral odslužiti zaradi tragedije pred diskoteko Lipa v Spodnjih Pirničah, v kateri so pred desetimi let umrla tri mlada dekleta, a je izvršitev kazni zastarala. Zato so materi Mileni sodili ločeno, njemu pa so začeli soditi, ko se je vrnil z bega. Da pa se ne bi ponovila zgodba z izogibanjem odhodu v zapor, so ga iz sodne dvorane, takoj po izreku sodbe, odpeljali za zapahe, kjer je čakal na pravnomočnost sodbe.

Ta je zdaj pravnomočna, saj je višje sodišče, kot so nam potrdili na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu, pritožbe obtoženčevih zagovornikov in okrožne državne tožilke zavrnilo kot neutemeljene in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Najprej mati, nato sin

Medtem ko se je obramba v pritožbi prizadevala za oprostilno sodbo oziroma vsaj za razveljavitev obsodilne sodbe in novo sojenje, je tožilstvo za Zavašnika zahtevalo strožjo zaporno kazen. Menilo je, da je izrečena kazen premila, češ da Zavašniku ne gre v prid niti ena olajševalna okoliščina, zato je predlagalo izrek kazni v trajanju dveh let in štirih mesecev.

Obramba je po drugi strani trdila, da dejstvo, da je bila Milena Zavašnik v tej zadevi že pravnomočno obsojena pred sinom, ne sme vplivati na odločitev o krivdi Roberta Tomasa Zavašnika, še posebno ker je bila v primeru Zavašnikove vložena zahteva za varstvo zakonitosti, o kateri sicer še ni bilo odločeno. Zagovornika sta trdila tudi, da sta se Roto in Hypo Leasing dogovarjala o izpolnitvi obveznosti, da pa ni bilo govora o vrnitvi polpriklopnika in strojev, saj Hypo ni imel prostorov, kjer bi jih lahko skladiščil. Zavašnikov zagovornik je na sojenju pred prvostopenjskim sodiščem pojasnjeval, da je njegov varovanec pravzaprav ravnal kot dober gospodar, saj je stroje »obvaroval pred atmosferskimi vplivi«, pri čemer se je obramba vprašala, kaj naj bi Zavašnik sploh storil in ali bi moral stroje postaviti kar na dež.

Po mnenju zagovornikov je neizpolnitev obveznosti običajno stvar civilnopravnega razmerja, kaznivo dejanje pa je le, če bi bili stroji odtujeni oziroma bi izginili, je po skušala obramba prepričati tudi višje sodnike.

A ti so, kot omenjeno, zavrnili tako pritožbo obrambe kakor tožilstva in potrdili sodbo prvostopenjskega sodišča, saj so menili, da je to pravilno ugotovilo vsa dejstva in okoliščine, prav tako je primerna izrečena kazen.