Zavod Regio: Zgodba o kratenju pravic razkrila strice iz ozadja

Na račun neizplačanih plač in prispevkov delavcem naj bi si pridobil protipravno premoženjsko korist.

Objavljeno
12. oktober 2014 22.10
Nada Černič Cvetanovski
Nada Černič Cvetanovski
Krško – Bratranca David Radej in Rok Umek, nekdanji in sedanji direktor Zavoda Regio, sta sedla na zatožno klop zaradi kratenja pravic delavcev. A različna pričevanja vpletenih kažejo, da kljub vodilni funkciji v zavodu nista imela glavne besede.

Davidu Radeju se očita, da je kot direktor Zavoda Regio kršil pravila o plači in drugih prejemkih, saj od junija do oktobra 2012 delavcem ni izplačeval plač, prispevkov, regresov, prevozov na delo in prehrane. Zavod Regio, ki ga trenutno vodi Rok Umek, pa je kazensko odgovoren za kratenje temeljnih pravic delavcev, saj naj bi si tako na njihov račun protipravno pridobil devetnajst tisoč evrov. Delavci so bili delno že poplačani, preostanek pa naj bi dobili, ko bo prodano premoženje zavoda. To naj bi znašalo od petnajst do dvajset tisoč evrov. »Prodaja se vleče, ker nepremičnina ni bila vpisana v zemljiško knjigo,« pojasnjuje nekdanji direktor Radej in krivdo zanika.

Vsestranski Regio

Zavod Regio se ukvarja z najrazličnejšimi dejavnostmi, najbolj znan je po organizaciji prireditev, tudi silvestrovanj na prostem, tako v Krškem kot v Kopru. Ukvarja se z dejavnostjo za mlade. Zadnja leta je bil Regio upravljavec brestaniškega bazena. Pod njihovo okrilje sta sodila kavarna in klub Zvezda, ki sta zdaj zaprta, revija Publika je nehala izhajati, prav tako brezplačnik Copy news, ki so ga distribuirali po Posavju. Zavod je v zadnjih desetih letih prek razpisov dobil več kot milijon evrov, zato se poraja vprašanje, zakaj je tako klavrno končal.

Radej je postal direktor leta 2008, ko je nadomestil Davorja Račiča. Od leta 2011, ko se je Radej zaposlil drugje – trenutno dela za Primoža Kozmusa –, pa, kot pravi, zaradi likvidnostnih težav in občasno blokiranega računa ni prejemal več nobenih plačil oz. dodatkov za svoje delo, saj je želel, da zavod zleze na zeleno vejo in da poplača sodelavce. Pred dvema letoma je Regio zaprosil za posojilo, a ga zaradi slabe bonitete ni dobil, zato težav niso mogli sproti reševati. Tudi aktualnemu direktorju Roku Umeku zavod dolguje okrog deset tisoč evrov, saj je prek svojega podjetja Proecta izdajal račune in dal nekaj posojil. Da so bili nekateri sodelavci zelo lojalni zavodu Regio, kaže podatek, da naj bi po odhodu računovodkinje na porodniški dopust računovodske storitve prek svoje družbe Pikacom brezplačno opravljala Bernarda Potočnik, sicer partnerica Davorja Račiča. Tožilko je sicer zanimalo, zakaj je bilo potem v treh mesecih družbi Pikacom nakazanih 26 tisoč evrov, a je Radej pojasnil, da je šlo za dolgoletno sodelovanje s to družbo. Sodelovali so tudi z družbo Tojeto, katere ustanovitelji so bili Radej, Račič in nekateri drugi. V spornem obdobju so omenjeni družbi dali posojilo v višini dva tisoč evrov, čeprav so bili v likvidnostih težavah. Po Radejevih besedah je šlo za izpeljavo projekta Dnevi slovenske Istre v Kopru, ki ga je organizirala omenjena družba.

Vloga Davorja Račiča

V obdobju, zaradi katerega se je zavod Regio znašel na sodišču, je bil nekdanji direktor Račič predsednik sveta zavoda »in je vplival na določene stvari«, je na vprašanje tožilke, kakšno vlogo je imel v zavodu Račič, pojasnil Radej in dodal, da je sicer zavod vodil on sam. Priče so namreč povedale, da je bil uradni vodja sicer Radej, v resnici pa je zavod neformalno vodil Račič, ki je bil sicer tudi pogodbeni sodelavec. »Račič je vodil delo na bazenu in v pisarni, delno je opravljal tudi moje delo, ko sem se, da bi razbremenil zavod, zaposlil drugje,« je povedal Radej. Tudi vodja kopališča Rok Kerin je priznal, da je bil Račič sodelavec, svetovalec, odgovoren za brestaniški bazen. Priče so omenjale, da naj bi Račič dobival visoke zneske za svetovanje in lektoriranje revije Publika, čeprav naj bi s tem ne imel nič. V omenjenem obdobju je Regio sodeloval tudi z družbo Uni gostinstvo iz Maribora, v kateri je bil prokurist Račič. Po izjavah prič Uni gostinstvo Regiu ni poravnavalo računov, kljub temu pa so z njimi še naprej sodelovali.

Dve vozili za dva časopisa

Za distribucijo mesečnika Publika je Regio uporabljal berlinga, ko pa so začeli distribuirati še nov tedenski brezplačnik, so nabavili nov avto nissan juke. Tega so po šestih mesecih prodali Bernardi Potočnik, ki je bila zaposlena pri njih. Radej trdi, da je Potočnikova avto odplačala v enkratnem znesku in da o tem obstaja dokumentacija, medtem ko je ena od prič, takrat zaposlena na zavodu, povedala, da je dobila spisek, naj naredi kompenzacije, in da so bili nekateri zneski taki, ki ne bi smeli biti zraven. Denimo avto nissan juke.

Na naslednji obravnavi bodo pregledali dokumentacijo o poslovanju zavoda Regio, pogodbe o poslovanju z družbo Tojeto in Uni gostinstvom, zaslišana pa naj bi bila še Potočnikova in Račič, ki naj bi pojasnil svojo vlogo v zavodu.

S tem se bodo delno razjasnila razmerja oz. t. i. posavska hobotnica, o kateri se govori že več let. Nazadnje je bilo o njej govora, ko je Robert Ostrelič, ki je skupaj z Račičem predstavljal vrh Posavske unije mladih PUM, kot direktor Regionalne razvojne agencije Posavje petim podjetjem, med drugim Uni gostinstvu, študentskemu servisu Pikacom, last Račičeve partnerice, pa tudi zavodu Regio, ki ga je takrat vodil Račič, brez vednosti upravnega odbora brez obresti posodil 150 tisoč evrov. Obresti so bile nakazane šele po reviziji finančnega poslovanja.