Tiskane izdaje
Ljubljana − Strokovni direktor UKC Ljubljana Sergej Hojker meni, da so se v primeru nekdanjega zdravnika intenzivnega oddelka Nevrološke klinike v Ljubljani Ivana Radana, ki je domnevno skrajšal življenje sedmim bolnikom, odzvali pravočasno in ustrezno. Sprožili so več postopkov, med drugim so ga odpustili in razrešili predstojnico oddelka, kjer je bil zaposlen. Nadzor so opravili še pri porabi zdravil, kjer večjih odstopanj niso našli.
Vendar ni jasno, ali je Radan, ki je domnevno zasvojen z narkotiki, dobil zdravila v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, ali kje drugje.
Po besedah vodstva UKC doslej še noben od svojcev tistih, ki jim je Radan domnevno skrajšal življenje, ni vložil tožbe proti UKC, poroča STA. Sta pa proti UKC sprožila tožbo Ivan Radan in Bojana Žvan, ki so jo razrešili z mesta predstojnice oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo na nevrološki kliniki.
»Z današnjimi informacijami se marsikaj spremeni. Očitno je, da je zgodba širša, kot je bilo videti na začetku. S tem hkrati padejo vsi Radanovi izgovori o provokaciji,« je poudarila pomočnica generalnega direktorja UKC za pravna vprašanja Meta Vesel Valentinčič in s tem opozorila na Radanova pojasnila, češ da je s svojim početjem hotel opozoriti na stanje na oddelku.
Tudi odgovornost Žvanove čedalje večja
Tudi glede tožbe Žvanove, s katero izpodbija njeno razrešitev, Vesel Valentinčičeva meni, da se njena odgovornost z novimi informacijami še stopnjuje. Tako Vesel Valentinčičeva ne vidi možnosti, da bi se v sodnih postopkih pokazalo, da je UKC pri razrešitvi ukrepal napačno.Radan je bil sicer pred prihodom na nevrološko kliniko zaposlen na drugem oddelku UKC, od koder pa so ga menda predvsem zaradi težav z odvisnostjo premestili. Vesel Valentinčičeva je pojasnila, da Radan s prejšnjega oddelka ni bil odpuščen. So pa po premestitvi vodstvo oddelka na nevrološki kliniki opozorili na njegove težave z zasvojenostjo. Tako so ga tudi eno leto podrobneje spremljali, a je menda delal dobro. »Ko je bil pri nas v službi, je bil spoštovan in cenjen kolega. Nikakor ni bil na slabem glasu,« je poudaril strokovni direktor nevrološke klinike David B. Vodušek.
Sicer pa vodstvo UKC verjame, da bodo tudi na Zdravniški zbornici Slovenije, kjer so Radanu na podlagi prvega odkritega primera izrekli javni opomin, licence pa mu niso vzeli, »zdaj spremenili postopek oziroma ga dopolnili tako, da bo verjetno vprašanje licence precej bolj realno«.
Na vprašanje, kako je bilo lahko sedem domnevnih ubojev sploh izvedenih, pa je Vodušek pojasnil, da je bila vsaj pri dveh primerih domnevno kriva napaka v komunikaciji med sodelavci in nadrejenimi. »Na dokumentih oddelka je bilo jasno predpisano, kako mora delo potekati. Če bi te predpise upoštevali in se jih držali, se to ne bi smelo zgoditi,« je dodal Hojker.
Poleg vsakodnevnih jutranjih in popoldanskih raportov ob menjavi dežurnih zdravnikov na oddelku za intenzivno nevrološko terapijo po novem potekajo tudi tedenski sestanki, kjer se ne pogovarjajo samo o posameznih bolnikih, ampak tudi o tekočih zadevah, ki se tičejo njihovega dela. Po novem so na oddelku pogostejše tudi mortalitetne konference.
»Incident ne sme vplivati na zaupanje državljanov v delo zdravnikov«
Ministrstvo za zdravje kazenskega postopka zoper Ivana Radana ne more komentirati, saj je ta v pristojnosti organov pregona, so v izjavi za javnost zapisali na ministrstvu za zdravje, ki nad delom UKC Ljubljana izvaja izredni upravni nadzor. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc ga je odredila na podlagi obvestil o težavah na Kliničnem oddelku za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike, in sicer zlasti glede organizacije dela, spoštovanja pacientovih pravic ter kakovosti in varnosti izvajanja zdravstvene dejavnosti v širšem pomenu besede.
Konkretne ugotovitve nadzora bo komisija za izredni upravni nadzor predstavila ministrici za zdravje s poročilom o opravljenem izrednem upravnem nadzoru, ki bo pripravljen na podlagi zapisnika o izvedenih nadzornih dejanjih. Ta bo sestavljen predvidoma v drugi polovici junija 2015.
Na ministrstvu obžalujejo, da je prišlo do nastale situacije in upajo, da gre za osamljen primer. »Verjamemo, da zdravniki svoje delo opravljajo skladno s Hipokratovo prisego, zato omenjeni incident ne sme vplivati na zaupanje državljanov v delo zdravnikov,« so še zapisali.
Možina: Gre za sistemski, serijski eksces
Predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina o ovadbi zdravnika z nevrološke klinike Ivana Radana pravi, da je obseg njegovih dejanj skrb zbujajoč in kaže, da »ne gre za posamezen odklon, ampak za sistemski, serijski eksces, ki vsekakor najbolj napeljuje na to, da proces ni omogočal pravočasnega zaznavanja takšnih primerov.«
Možina je z delom kriminalistične policije zadovoljen, saj je ta postavila dokaze in sprožila nekatere postopke. »Čeprav smo pričakovali sprožitev ustreznih kazenskih postopkov, pa takšnega obsega vendarle nismo pričakovali. Govorim v smislu dejanj zoper življenje in telo. Zbornica je relativno zgodaj urgirala, sprožila in zahtevala postopke prek tožilstva in prek razsodišč, ki se zaključujejo v ponedeljek. Zdaj pravzaprav nastajajo nove okoliščine. Tu so dokazi, ki so verodostojni,« je dejal. Za izvedbo kvalitetnega strokovnega nadzora, ki je bil sprožen in naj bi pojasnil dogajanja na kliniki iz vseh zornih kotov, so tožilstvo zaprosili, da jim posreduje pridobljene dokaze in dokumentacijo.
S težavami z zasvojenostjo Radana so na zdravniški zbornici seznanjeni, pričakujejo pa, da bo to bolj natančno pojasnjeno v poročilu upravnega strokovnega nadzora.
»Ni nujno, da je ta primer osamljen«
O morebitnem odvzemu licence je Možina dejal, da je treba počakati na ponedeljek, ko je zadnja seja razsodišča druge stopnje. »Kot veste, je to neodvisno razsodišče, kot predsednik zbornice se nikakor ne smem vtikati v njihovo delo,« je pojasnil in dodal, da obstaja dovolj dokaznega gradiva, da zbornica sproži postopek ugotavljanja večje strokovne napake. Hkrati je izrazil tudi obžalovanje, da jim v preteklih letih ni uspelo v dogovorih z ministrstvom za zdravje spremeniti zakona o zdravniški službi, kajti pred štirimi leti jim je bil odvzet instrument začasnega odvzema licence. »To se pravi, da zdravnik pod težo takšnega suma ne bi imel možnosti opravljati zdravniškega dela. Glede tega smo že večkrat urgirali na ministrstvu, a se žal ni nič zgodilo,« je pojasnil.
»Mislim, da se bomo morali tudi na takšnih področjih, kot je zdravstvo, navaditi, da smo samo čisto običajni smrtniki, da se tudi na našem področju, kjer bi sicer najmanj pričakovali tovrstna dejanja, to lahko dogaja,« je kazniva dejanja Radana komentiral Možina. Ob tem je izpostavil, da se bodo morali vsi odgovorni na področju zdravstva zavedati, da se je temu problemu treba posvetiti z »največjo angažiranostjo, kajti ni nujno, da je ta primer tudi osamljen«.
Radana aretirali in pridržali
Radana so po poročanju Dnevnika ovadili za več kot dvajset kaznivih dejanj, od tega za sedem ubojev. Aretirali so ga včeraj zjutraj in odredili sodno pridržanje.
Radan je, kot je znano, osumljen, da je svojim na smrt bolnim pacientom namerno skrajševal življenja s smrtonosno mešanico infuzije. Kriminalistična preiskava, ki je bila v teh dneh v zaključni fazi, je po pisanju omenjenega časopisa odkrila tudi, da je umirajoče fotografiral, njihove fotografije pa imel shranjene na osebnem računalniku. David B. Vodušek je danes sicer pojasnil, da se v medicini poslužujejo fotografiranja, vse odkar obstaja fotografija. A se tega poslužujejo za raziskovalne namene in za spremljanje bolezni, kar je sicer bolj značilno za dermatologijo kot pa za nevrologijo. V okviru dela, ki ga je opravljal Radan, po njegovem vedenju niso opravljali nobene takšne raziskave.
Policisti so odkrili tudi, da si je Radan predpisoval psihoaktivna zdravila, predvsem pomirjevala, od katerih je bil domnevno tudi odvisen.
Zgodba o domnevnih evtanazijah je prišla v javnost januarja letos, ko je vodstvo UKC uvedlo interno preiskavo, ker je bil zdravnik Ivan Radan osumljen, da je 83-letnemu bolniku vbrizgal smrtonosno mešanico kalija in morfija. Radan je nekaj dni po tem za Delo dejal, da je infuzijo kalija in morfija le uprizoril, češ da je mešanica dejansko tekla mimo, saj da je le hotel opozoriti na slabe odnose znotraj oddelka. Zatrdil je, da nikomur ni namerno skrajšal življenja.
Interni strokovni nadzor nad delom zdravnika je kasneje pokazal, da je odredil hitro infuzijo smrtonosnega kalijevega klorida, bolnik pa je nekaj minut pozneje umrl. Ker ni bilo obdukcije, umrli pa je bil upepeljen, ni materialnih dokazov, ali je kalijev klorid stekel v pacienta in povzročil zastoj srca.
V UKC naj bi bilo po besedah predstojnika Inštituta za sodno medicino Jožeta Balažica sumljivih še 40 smrti.
Radan je bil sicer danes na zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom. Njegov zagovornik Milan Krstić pa je za TVS dejal, da je Radan nedolžen. »Niti slučajno ne držijo te obtožbe. To je svetovna neumnost. To, kar so napisali policisti o Radanu, je svetovna neumnost,« je dejal. Glede fotografiranja pa je Krstić dejal, da veliko »zdravnikov fotografira svoje bolnike, da se spomni, za katerega človeka gre«. »Zato so tudi policisti lahko ugotovili, za katere ljudi gre, ker je zraven tudi popis bolezni,« je dodal.
