Tiskane izdaje
Ljubljana – Delodajalca, ki pri zaposlenih zanemarja ustrezno varstvo pri delu, ali nasilneža, ki nekoga poškoduje, poleg ustreznih inšpekcijskih in kazenskih postopkov čaka še pravdanje – obstaja namreč velika verjetnost, da bo moral povrniti stroške zdravljenja ali rehabilitacije poškodovane osebe.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pojasnjujejo, da imajo po zakonu pravico in dolžnost do uveljavljanja povrnitve škode, ki so jo kot plačnik zdravstvenih storitev imeli zaradi poškodbe, smrti ali bolezni zavarovane osebe.
S tako imenovanimi regresnimi zahtevki želi ZZZS v prvi vrsti prispevati k višji stopnji varnosti in zdravja ter zmanjšanju nesreč.
Z zahtevki za povračilo škode hočejo v zdravstveno blagajno povrniti čim več sredstev, kadar je podana odškodninska odgovornost regresnega zavarovanca. Denar, ki ga dobijo nazaj bodisi s poravnavo ali po sodni poti, namenijo za zdravljenje zavarovanih oseb.
Regresni zahtevek naslovijo na povzročitelja škode. Večina zahtevkov se nanaša na delodajalce (okoli 70 odstotkov), kadar razpolagajo s podatki, da so odgovorni za poškodbo ali bolezen zaposlenega.
Uveljavljajo ga lahko tudi, ko je poškodba nastala po tretji osebi, denimo če je posledica kaznivega dejanja, nesreče na kopališčih ali smučiščih, če gre za zastrupitev s hrano ali pijačo, zaradi ugriza živali in podobno.
Letos so do avgusta na podlagi veljavne zakonodaje vložili 343 regresnih zahtevkov od povzročiteljev škode. Zahtevani znesek znaša natanko 2.077.374,48 evra, v tem obdobju pa so malo več kot 888.000 evrov že izterjali.
Napaka v administraciji jih lahko drago stane
Na ZZZS pravijo, da kadar zavarovana oseba zaradi škodnega dogodka (nesreče na smučiščih, kopališčih, zastrupitve s hrano ali pijačo, pretepa, živalskega ugriza ...) utrpi bolezen, poškodbo ali smrt, mora izvajalec zdravstvenih storitev zabeležiti na listini ZZZS (razlog zdravstvene obravnave) kot »poškodba po tretji osebi« z izjemo primerov, ko se je nesreča zgodila pri delu oziroma v zvezi z delom zavarovane osebe in se to zabeleži kot poškodba pri delu. Nikakor pa obravnave obolelih, poškodovanih ali umrlih zavarovancev v primerih navedenih nesreč ali poškodb ni pravilno označiti s poškodbo zunaj dela.
Izvajalci zdravstvenih storitev na ta način prispevajo pomemben delež v postopkih uveljavljanja povračila škode s pravilnim in doslednim označevanjem razlogov obravnav ter posredovanjem verodostojnih podatkov, opozarjajo na ZZZS.
Težava nastane, ko izvajalec zdravstvene storitve ne označi pravilno razloga obravnave, saj zaradi takšne administrativne napake obstaja verjetnost, da ZZZS nikoli ne izve za škodni dogodek in tako nima niti možnosti za uveljavljanje regresnega zahtevka.
Zdravstvena blagajna tako izgubi finančna sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se uporabljajo neposredno za izvajanje programov zdravstvenih storitev.
Zaradi zahtevnega finančnega stanja ZZZS so ta sredstva pomembni dodatni viri prihodkov. »Poleg tega velja tudi izostriti odgovornost in preprečiti neodgovorna dejanja, ki ne morejo in ne smejo biti predmet načel solidarnosti v obveznem zdravstvenem zavarovanju (kršenje različnih predpisov, neupoštevanje higienskih oziroma sanitarnih ukrepov, neupoštevanje ukrepov varstva pri delu, kršenje javnega reda in miru ter drugo). Stroški teh dejanj so namreč lahko zgolj predmet individualne odgovornosti,« so prepričani na ZZZS.
Bodo povzročiteljem nesreč izdali račun?
Spremenjena zakonodaja je že pred časom del premije za zavarovanje avtomobilske odgovornosti prenesla v zdravstveno blagajno.
Po določbah zakona o obveznih zavarovanjih v prometu so zavarovalnice, ki opravljajo posle obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti, dolžne ZZZS do 15. v mesecu od obračunane kosmate zavarovalne premije nakazati 8,5 odstotka kot pavšalno kritje škod, ki ZZZS nastanejo zaradi poškodb zavarovancev v prometnih nesrečah. Lani so iz tega naslova zdravstveni proračun oplemenitili za 18.127.626 evrov.
Nekateri politiki in strokovnjaki se že kar nekaj časa poigravajo z mislijo, da bi stroške zdravljenja morali nositi tudi povzročitelji prometnih nesreč. Največ govora je bilo o pijanih voznikih.
Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da bodo predlog komentirali, ko bo na vrsti obravnava o reformnem zakonu.
»Predlog, da bi določeni povzročitelji prometnih nesreč nosili stroške zdravljenja, je povezan z obravnavo in spremembami reformnega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Tako je to ena izmed tem, ki jo bomo preučili in obravnavali, saj je tematika zelo kompleksna in zahtevna, vsekakor v sodelovanju tudi z drugimi vladnimi resorji,« so nam skopo odgovorili.
Odmevnejši postopki
Od medijsko odmevnejših primerov se je ZZZS zaradi napada bulmastifov na Stanislava Megliča poravnal za 20.806 evrov, z Rižanskim vodovodom (po množičnem izbruhu gastroenterokolitisa) so se poravnali za 12.030 evrov.
Odprta sta še dva javnosti bolj znana postopka. Zaradi smrti in poškodb pred klubom Lipo od odgovornih zahtevajo povračilo škode v višini 6931 evrov. Ko sta bila nekdanja varnostnika David Bukovac in Sead Suljanović pravnomočno obsojena zaradi smrti Gorazda Čamernika, je plačnik stroškov zdravljenja hudo poškodovanega mladeniča sklenil od njiju zahtevati povračilo stroškov zdravljenja. ZZZS terja nekaj manj kot 8200 evrov. Zadeva je trenutno v fazi poravnave.
