Že polnoletna Daša Jež še ni dočakala sodnega epiloga

Daša od države zahteva 4,1 milijona evrov (milijardo tolarjev) odškodnine, ker je morala zaradi mačehovskega ravnanja državnih institucij po razvezi staršev prestajati dolgotrajne in mučne sodne postopke (pre)dodelitve otrok.

Objavljeno
22. oktober 2009 09.54
Jure Predanič
Jure Predanič
Ljubljana - Lanskega aprila smo poročali, da je okrožno sodišče zopet začelo odločati o (enkrat pred tem že zavrnjeni tožbi) zdaj že polnoletne Daše Jež iz Velike Pirešice pri Žalcu proti Republiki Sloveniji. Od države zahteva 4,1 milijona evrov (milijardo tolarjev) odškodnine, ker je morala zaradi mačehovskega ravnanja državnih institucij po razvezi staršev prestajati dolgotrajne in mučne sodne postopke (pre)dodelitve otrok. Sodišče je kljub nasprotovanju Dašinega pooblaščenca, odvetnika Boštjana Verstovška, včeraj zaslišalo izvedenko psihiatrične stroke, potem ko je od lani imelo težave s pridobitvijo strokovnega mnenja kliničnega psihologa. Po zaslišanju izvedenke pa je sodnica Mojca Lobnik odločila, da bo o duševnih bolečinah vseeno več vedel povedati klinični psiholog iz tujine - iz katere države in institucije ga predlaga, mora tožničin pooblaščenec sodišču sporočiti v 15 dneh.

Dašin oče Stojan Jež je tožbo, ker je prepričan, da je Daša, namesto da bi uživala v brezskrbnem otroštvu, trpela zaradi ravnanja državnih organov, ki so bili ves čas gluhi za njene želje in so si jo podajali, kot da je predmet, jo celo zarubili s sodnim izvršiteljem, vložil že leta 2002. Čeprav sta z Dašino dve leti mlajšo sestro Asjo (njene tožbe na sodišču še niso obravnavali) po razvezi staršev že leta 1998 hoteli živeti pri očetu, sta lahko svojo voljo uveljavili šele po šestih letih. Okrožno sodišče je Dašino tožbo zavrnilo, ker v ravnanju države ni našlo elementov protipravnosti, a je višje sodišče sodbo razveljavilo in vrnilo v ponovno razsojo. Prvostopenjsko sodišče naj bi tako ponovno preučilo vsa dejstva, kakor tudi, ali gre pri štiri leta trajajočem postopku v zadevi, ki se mora obravnavati prednostno, za kršitev pravice do sojenja v razumnem roku ter ali je bila deklici kršena ta ustavna pravica in ji vsaj v tem delu pripada pravično zadoščenje.

Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela