Že pozdrav po romsko razelektri ozračje

Ljubljana - Leta 2003 se je v romskem naselju Pušča pri Murski Soboti zgodil incident, ki se je iz neznatnega družinskega spora sprevrgel v množično oviranje policijskega dela. Prebivalci so v policiste metali kamenje, na eni strani je bilo več deset policistov, na drugi pa veliko več pripadnikov romske skupnosti. Pušča več let pozneje velja za zgled urejanja romske problematike v Sloveniji, Branko Novak iz policijske akademije pa je pojasnil, da je največja težava policistov pri delu z drugimi etničnimi skupinami nerazumevanje. »Že pozdrav sar hinjaš, ki v jeziku dolenjskih Romov pomeni kako si, lahko pomaga razelektriti ozračje. Prispeva k temu, da postopek s policistom, ki je že po naravi stresen, ne preide v neobvladljiv incident,« je povedal Novak, ki tudi sam razume romski jezik. Novak zadnja leta s prvo Rominjo, zaposleno v policiji, Natašo Brajdič Slivšek skrbi za usposabljanje mož v modrem za delo v večetnični družbi. Oba se trudita tudi za rušenje predsodkov in stereotipov na obeh straneh.

Žandarmarija je v prejšnjih obdobjih, ko gre za Rome, imela predvsem negativno vlogo. Od časa Marije Terezije so proti njim izvajali ukrepe, kot so na primer odvzem otrok pri 16 letih, kontrola porok in selitve. To se je dogajalo v 18. in 19. stoletju, kar pa v romskih očeh zaradi drugačnega pojmovanja časa in načina življenja ni tako dolgo časa. Po njihovem ustnem izročilu je uniforma zato na zelo slabem glasu, je pojasnil Branko Novak: »Treba se je zavedati, da časovna razlika v razvoju (obče sociološko) Romov in Slovencev znaša več sto let. Šele zdaj pišejo lastno slovnico, malo jih je šolanih. Policisti, ki se pri svojem delu srečujejo z Romi, vedo za 15 takšnih, ki so končali visoko šolo ali imajo univerzitetno izobrazbo. Na Slovenskem obstajajo štirje romski jeziki, zato se niti med seboj ne razumejo.« Ljudje, ki živijo v getih, kar romske skupnosti po besedah Novaka tudi so, uporabljajo pogovorni romski jezik, ki je zelo skromen. Nekomu, ki uporablja tak jezik, dela prevajanje v drug jezik še več težav, saj mu zmanjka besed. Velik del sporazumevanja med Romi poteka v neverbalni komunikaciji, pri čemer so zelo spretni. »Posameznik tako policista, ki z njim opravlja postopek, 'bere' in takoj opazi, ali se boji, ali je nastrojen in tudi, ali postopek obvlada ali ne,« je pojasnil Novak. Slabo sporazumevanje predstavlja največji problem, zaradi česar so konflikti.

Kako se znebiti predsodkov

»Najina naloga je, da je predsodkov na obeh straneh čim manj. Z Romi se pogovarjava o policijskem delu. Še pred desetimi leti ni bilo možnosti, da bi policisti prišli v romsko naselje in v njem ostali ves dan. Branko je začetnik na tem področju in je naredil velik korak naprej. Tudi policisti, ki razen v postopkih niso imeli stikov z Romi, so presenečeno ugotavljali, da sem normalna,« je dodala Nataša Brajdič Slivšek. Projekt usposabljanja delavcev policije za delo v večetnični družbi, kot se uradno imenuje, se je začel na območju Murske Sobote, kjer živi prekmurska skupina Romov, ki prihaja iz Madžarske in Romunije. Nadaljevali so ga v Mariboru, Novem mestu, Krškem in Ljubljani.

V projektu je zajeto dvodnevno usposabljanje policistov z naslovom Zavedanje predsodkov in stereotipov ter zaznava diskriminacije za delo v multikulturni skupnosti. Usposabljanja so vedno v kraju službovanja policistov, saj se tako možje v modrem lahko identificirajo z lokalnimi problemi, navzoči pa so tudi predstavniki lokalne romske skupnosti. »Ta recept je uporaben tudi za druge skupnosti, s katerimi delamo, na primer albansko,« je povedal Novak. Namen je vzpostaviti dialog, s katerim se rešujejo problemi, ki se prej zaradi slabega sporazumevanja niso mogli. Tako so po Novakovih besedah v le sedmih letih uredili precej zadev, ki so zdaj same po sebi umevne, prej pa so veljale za nerešljive. Tak primer so na primer vabila sodišč za pričanje, ki so težko razumljiva, sploh če si funkcionalno nepismen. V preteklosti se Romi na njih niso odzivali in večkrat se je končalo s policijsko privedbo na sodišče. Zdaj gre vodja okoliša že ob prvem vabilu tja in pojasni, za kaj gre. Drug primer je priglasitev krstov, porok in drugih slavij, ki Romom veliko pomenijo. Skupnosti se zavedajo, da jih je treba prijaviti, s tem pa prevzamejo tudi obveznosti organizatorja, je pojasnil Novak. Romom tudi pojasnjujejo, kako je s poročanjem v mladih letih. »Ne gre za gledanje skozi prste, temveč jih poučimo, da je poročanje s 13-letno deklico kaznivo. O takšnih in podobnih zadevah morajo biti takoj obveščene tudi druge pristojne institucije, kot je na primer center za socialno delo,« je povedal Novak in dodal, da potekajo pogovori po principu klasične mediacije.

Na policijski postaji napisali slovar

Policisti, ki delajo na območjih tovrstnih skupnosti, imajo na voljo nadgradnjo usposabljanja. To je 40-urni tečaj romskega jezika. Tu v akcijo stopi policistka Nataša Brajdič Slivšek. Pojasnila je, da policistom predstavijo romsko življenje in se pogovarjajo o razlikah v kulturi. »Gre za osnovne stvari, ki so za Rome pomembne, na primer da se vedno najprej pozdravi moškega, nato žensko. Policiste naučimo osnove, vse drugo je odvisno od njih in njihove volje po učenju,« meni. Tudi Romi, ki imajo opravek s policistom z znanjem kakšne romske besede, so do njega bolj zaupljivi. V Krškem je tako že en policist, ki zelo dobro govori romski jezik, na eni od policijskih postaj pa so sami napisali slovar, s katerim si pomagajo. Usposabljanja se je do zdaj udeležilo 1500 policistov, med njimi so tudi vodstveni delavci. Prednost imajo tisti s policijskih uprav Novo mesto, Krško, Ljubljana in Maribor.

Dežurni grešni kozli

»Tistih, ki ne spoštujejo zakonov, ne zagovarjamo. Očitki so večinoma neupravičeni in izhajajo iz predsodkov in neobveščenosti,« je Novak odgovoril na vprašanje, ali drži, da možje v modrem, kadar gre za Rome, vse prevečkrat pogledajo stran in si celo ne upajo v romska naselja. Dodal je, da imajo policisti večkrat opraviti tudi z lažnimi prijavami. »Če nekdo prijavi streljanje v romskem naselju, v katerem je prav takrat patrulja, ki streljanja ne zazna, je to očitno lažna prijava. Romi so večkrat primerni grešni kozli. Tako so pred časom na krškem koncu obravnavali veliko krajo poljščin v neposredni bližini romskega naselja, izkazalo pa se je, da tatovi niso bili Romi. Podobno je bilo z odlaganjem smeti in kosovnega materiala, za kar so prav tako okrivili Rome. Tudi v tem primeru se je izkazalo, podkrepljeno je bilo s slikovnim materialom, da temu ni tako. Pri tem bi poudaril, da ne moremo voditi evidenc in nikogar spraševati, ali je Rom, Slovenec ali morda kaj drugega,« je še bil odločen Novak. Zaveda se, da ni vse tako, kot bi moralo biti in da jih čaka še veliko dela, a napredujejo korak za korakom. »Predstavniki iz tujine ne morejo verjeti, da gre lahko kdor koli v romsko naselje, je dobrodošel in z njimi poklepeta. V Italiji na primer za obisk romskega večjega naselja lahko potrebujejo za varovanje tudi policijski helikopter in specialno enoto,« je še pristavila policistka Brajdič Slivšek.