Zlorab brezstičnih kartic policija ni zaznala

Ljubljana – Vse od začetka uporabe brezstičnih bančnih kartic se pojavljajo vprašanja, kako varno je to plačilno sredstvo, saj zanj ni potrebna številka pin. Zgodbe o zlorabah, denimo v gneči, kjer naj bi nepridipravi z uporabo POS-terminala preprosto ukradli do 15 evrov, pa so po podatkih policije le to – zgodbe.

Čeprav banke za uporabo brezstičnih kartic zagotavljajo, da je varna, so dvomljivci očitno tudi med njihovimi uslužbenci, neka bančnica je namreč uporabo tovrstne kartice odsvetovala enemu od naših kolegov. Kot je znano, ob plačilu nakupa plačilne kartice ni več treba vstaviti v režo terminala POS, saj posebna tehnologija omogoča prenos potrebnih podatkov prek majhne antene na kartici. To pa naj bi omogočalo tudi zlorabo. Vpis številke pin je tako potreben le za nakupe, vredne več kot 15 evrov, za nakupe nižjih vrednosti pa je dovolj, da kartico prislonite k terminalu.

V naši največji banki, NLB, trdijo, da sistem vse od začetkov leta 2003, v Evropi pa ga poznamo pet let, še ni zaznal zlorabe, čeprav se uporablja v več kot 66 državah. Kljub enostavnemu plačevanju je nepooblaščeno skeniranje podatkov, denimo s preprostim sprehodom mimo imetnika, po njihovih pojasnilih nemogoče. Prenos podatkov med brezstično kartico in terminalom POS je namreč ustrezno kodiran z »dinamičnimi kriptogrami«, ki so edinstveni za vsako posamezno transakcijo. Poleg tega se je treba pri plačevanju s kartico terminalu POS približati na manj kot dva centimetra, dodajajo.

Stoodstotne zaščite ni

Poleg tega brezstična kartica ne deluje niti v primeru, da čitalnik zazna še katero drugo kartico, denimo urbano ali kartico za evidentiranje na delovnem mestu. V takšnih primerih je treba kartico tudi vzeti iz denarnice in jo približati POS-terminalu. »Poskrbljeno je še za dodatno varnost nakupov pod 15 evrov, pri katerih številka pin ni potrebna. Po seriji več zaporednih brezstičnih transakcij bo namreč naslednja tovrstna transakcija zavrnjena, kartico pa bo treba uporabiti na stari način z vstavljanjem v terminal POS in uporabo pina,« še zagotavljajo pri NLB.

Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete, pritrjuje, da tovrstnih zlorab policija ni ugotovila: »V evidencah sicer ne vodimo statističnih podatkov na način, da bi lahko kazniva dejanja razdelili glede na tip zlorabljene plačilne kartice. Iz izkušenj pa ne razpolagamo s podatkom, da bi se doslej zgodile zlorabe brezstičnih plačilnih kartic, niti nimamo podatkov o kakršnihkoli težavah glede uporabe teh kartic.«

Dodal je, da stoodstotne zaščite pred zlorabami plačilnih kartic sicer ni, zato banke ponujajo različne produkte ali storitve za zmanjšanje tveganj iz naslova zlorab kartic (denimo SMS-obvestila). »Kazniva dejanja, ki jih obravnavamo in so storjena na škodo uporabnikov oziroma bank kot imetnic bankomatov, lahko v grobem razdelimo v dve skupini. V prvi gre za napad na bankomat s pomočjo pasti za gotovino, znanem tudi kot cashtrapping, kar policija obravnava kot veliko tatvino. V drugi pa so namestitve tako imenovanih skimming naprav na bankomat, s katerimi storilci pridobijo podatke o plačilni kartici in nato s ponarejeno kartico izvedejo dvige,« je povedal Menegalija in dodal, da zadnja dejanja obravnavajo kot kaznivo dejanje uporabe ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva.