Zmaga tožilstva za odvzem nezakonitega premoženja

Ljubljana – Andrej Lapornik bo ostal brez gliserja, zlatnine in denarja v vrednosti 62.372 evrov, še 247.186 evrov pa bo moral plačati v denarju. Sodišče je s še ne pravnomočno sodbo ugodilo zahtevku tožilstva po zakonu o odvzemu nezakonitega premoženja, kar je prva tovrstna sodba pri nas.

Zoper 46-letnega Lapornika iz Portoroža, ki zaradi pravnomočne obsodbe koprskega okrožnega sodišča zaradi preprodajanja mamil začasno biva na Dobu, je tožilka Barbara Lipovšek s specializiranega tožilstva julija lani spisala tožbo in s tem zaorala ledino na podlagi zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Z njo je v imenu države zahtevala odvzem premičnin, ki so že začasno zavarovane, in še 270.069 evrov nezakonito pridobljenega denarja (dodatnih 45.000 evrov vredno premoženje so Laporniku odvzeli že v kazenskem postopku – osebni avtomobil jaguar, motor BMW, Yamahin skuter ...). Ljubljanska okrožna sodnica Dušana Bajc pa je zdaj s prvo tovrstno sodbo odločila, da je tožilski zahtevek utemeljen.

Finančna preiskava

Finančna preiskava, ki jo je tožilstvo izvedlo za obdobje od 1. januarja 2006 do 15. novembra 2011, je pokazala, da je Lapornik v tem času ustvaril in razpolagal s kar 385.567 evri premoženja, od katerega ni plačal ne dohodnine ne prispevkov, kar je pokazal podroben pregled bančnih izpiskov, gotovinskega poslovanja, premičnin, nakupa zlatih palic ... Lapornik, ki se menda ukvarja z oddajanjem sob, je v nadzorovanem obdobju davčni upravi prikazal le malo več kot 45.834 evrov prihodkov (in še nekaj neobdavčljivih prihodkov).

Lapornik je zatrjeval, da so za velik del njegovega premoženja zaslužni starši, saj izhaja iz premožne družine, a se na njegovo izpovedbo sodišče ni moglo opreti, »ker je že deloval popolnoma neprepričljivo, poleg tega je bila njegova izpoved v nasprotju s samo seboj«, ne nazadnje pa zanjo ni ponudil nobenega listinskega dokaza. Glede na prihodke upokojenih staršev mu ni uspelo dokazati, da je od njih v šestih letih dobil darila v skupni višini 14.000 evrov oziroma po 2000 evrov na leto. Prav tako sodišče ni prepričala trditev, da mu je kar nekaj denarja, menda okrog 70.000 evrov, po smrti zapustila njegova bogata teta, saj zanjo ni imel listinskega dokaza, 50.000 evrov, ki jih je hranil doma, pa ni nepomembna vsota denarja, posebno z upoštevanjem toženčevih podpovprečnih rednih prijavljenih dohodkov, poudarja sodišče.

O v hišni preiskavi zaseženi zlatnini z dragimi kamni je Lapornik dejal, da ni njegova, saj je žlahtno kovino, vredno 23.000 evrov, domnevno za 7500 evrov gotovinskega posojila zastavil zlatar Zef Pasulji. Ta je to potrdil, »vendar jima sodišče ni verjelo«, saj se je Pasulji izkazal za popolnoma »neverodostojnega in neprepričljivega«. Zato je sodišče štelo, da je lastnik nakita Lapornik, kar je upoštevalo tudi pri oceni vrednosti premoženja in pri določanju o njegovem odvzemu. Skupna vrednost nakita po izračunih izvedenke znaša 15.255 evrov.

Glede na 68.435 evrov prihodkov, ki jih je Lapornik ustvaril v preiskovanem obdobju, je v istem času pridobil in razpolagal s premoženjem v vrednosti 423.096 evrov (»fizično« premoženje je povečal za 226.298 evrov, 196.798 evrov pa je porabil). Takšna razlika po prepričanju sodišča kaže na očitno nesorazmerje, kot ga je imel zakonodajalec v mislih z ZOPNI, zato sodišče domneva, da je premoženje, ki presega vrednost neto prihodkov, nezakonitega izvora, in sicer v višini 354.660 evrov.

Gliser, zlatnina, denar

Glede na že odvzeto premoženje v kazenskem postopku mu je sodišče zdaj odvzelo za 62.372 evrov premičnega premoženja, ki bo, če bo sodba obveljala, postalo last države (tri zlate verižice, dve zlati zapestnici z diamanti, gliser lamberti yama 18 open in že zasežena gotovina). Ker pa preostanek vrednosti premoženja v vrednosti 247.186 evrov, za katerega je sodišče prav tako prepričano, da je nezakonitega izvora, ni bilo mogoče odvzeti v obliki »fizičnega premoženja«, ker ga ob izdaji sodbe več ni imel, pa mora plačati v denarju. Državi mora vrniti tudi 3383 evrov pravdnih stroškov.

Med postopkom je Lapornikov pooblaščenec Andrej Pohar iz Odvetniške družbe Čeferin izpostavil nekaj pravnih pomislekov v zvezi z ZOPNI. A sodišče za argumente, »da tožencu ni mogoče odvzeti določenega dela nezakonitega premoženja samo zato, ker ga zdaj nima več (ga je porabil ali teoretično skril), ni našlo podlage niti v ZOPNI niti v kateremkoli drugem materialnem pravu. Nasprotno: vprašanje, ali lahko dolžnik izpolni svojo ugotovljeno obveznost (ali ima sredstva za plačilo), je tako v civilnem kot kazenskem pravu popolnoma nerelevantno.«