Tiskane izdaje
Mati trdi, da zdravniki ljubljanske pediatrične klinike kljub opozorilom o možnosti, da ima deček redko dedno bolezen, in jasno izraženemu sumu nanjo niso opravili preiskave, s katero bi mu pravočasno postavili diagnozo in ga tudi pravočasno zdravili. Čeprav je od začetka nosečnosti opozarjala zdravnike na možnost genetske bolezni glede na to, da sta za njo bolehala njena brata, ki sta še kot otroka umrla za posledicami okužbe z Epstein-Barrovim virusom (EBV, virus herpesa), ki povzroča infekcijsko mononukleozo, bolezen pa se prenaša po materi na moške potomce, zdravniki niso izvedli genetske diagnostike, s katero bi potrdili materine sume.
Za Nejca je bila
Toda okrožno sodišče je tožbo, s katero je mati v svojem imenu zahtevala 25.000 in v imenu Nejčeve sestre dvojčice 16.000 evrov, zavrnilo. Svoje ugotovitve je oprlo na besede komisije za izdelavo izvedenskih mnenj ljubljanske medicinske fakultete, ki je menila, da opustitev direktne diagnostike ni v ničemer vplivala na prepoznavanje bolezni in njeno zdravljenje. Izvedenci so trdili tudi, da glede na vzorec v medicinski literaturi navedenih primerov ni mogoče reči, da je presaditev kostnega mozga mednarodno sprejeta medicinska doktrina, saj je bilo do leta 2003 v literaturi opisanih 12 primerov presaditve kostnega mozga ob XLP, od tega so bili le trije pacienti mlajši od treh let in pol.
Materin pooblaščenec odvetnik David Sluga je, prepričan, da izdelano mnenje ni objektivno, ker je izvedenska komisija statusno prepletena s kliničnim centrom, poleg tega so v njem pomanjkljivosti, svoje pripombe popisal v pritožbi višjemu sodišču. Pojasnjuje, da komisija na konkretno vprašanje, ali sta bili diagnostika in transplantacija prepozni oziroma zakaj pri dečku ni bila opravljena tako imenovana genetika kljub jasni indikaciji bolezni, sploh ni odgovorila niti v dopolnitvi mnenja. Opozoril je tudi, da bi razpravljajoča okrožna sodnica glede na njihove pripombe na strokovno mnenje morala izvedence zaslišati, pa jih ni, in višji sodniki so mu pritrdili, da je to kršitev postopka. Izvedenci namreč kljub dopolnitvi mnenja niso jasno in z utememeljitvijo pojasnili, zakaj zdravniki pri Nejcu niso opravili genetske diagnostike in s tem v zvezi presaditve kostnega mozga pred okužbo.
Neprepričljiva pojasnila
Po mnenju višjega sodišča bi morala sodnica sodne izvedence zaslišati na glavni obravnavi in pridobiti jasne odgovore na tožničine pripombe oziroma na relevantna vprašanja v tej pravdi. Glede na to, da bi se Nejc vendarle prej ali slej okužil z EBV in da ta bolezen pri XLP vodi v smrt, presaditev matičnih celic oziroma kostnega mozga pa je edini način ozdravitve bolezni, odgovor izvedencev, da zdravniki niso bili dolžni ponuditi staršem zdravljenja s transplatacijo (v tem primeru bi, če ne bi nastali zapleti, obstajale možnosti za dečkovo preživetje), za višje sodnike namreč ni prepričljiv.
»Najmanj, kar je, bi moralo sodišče terjati od izvedencev podrobno obrazložitev tega odgovora«, zgolj argument, da v tistem času ni bilo dovolj podatkov o uspešnosti zdravljenja s presaditvijo glede na brezizhoden položaj v primeru neizvedene transplanatacije, pa ne zadošča, saj je po naravi stvari treba resno preveriti vse možnosti zdravljenja, dodajajo višji sodniki. Če pa niti z zaslišanjem izvedencev ne bi bilo mogoče odpraviti pomanjkljivosti oziroma dvoma o pravilnosti izvedenskega mnenja, bi bila ustrezna določitev drugega izvedenca.
