Žrtve nesreč ne kažejo 
na krivce, raje iščejo rešitve

Ljubljana - »Nismo tu, da govorimo, kaj je prav in kaj ne. Želimo združiti različne akterje, ki se ukvarjajo s prometno varnostjo, predvsem pa mladim predstaviti našo usodo, saj ne želimo, da bi naša zgodba postala njihova,« je pred začetkom mednarodne strokovne konference o varnosti cestnega prometa povedal David Razboršek, direktor Zavoda Vozim in član Društva paraplegikov JZ Štajerske. V dveh letih je o usodi ljudi, ki so zaradi prometnih nesreč priklenjeni na invalidski voziček, poslušalo že več kot devet tisoč mladostnikov po vsej Sloveniji. Njihov program je brez dvoma velik korak. Začeli so ga s pripovedmi osebnih zgodb, te dni pa so ga nadgradili še s prvo mednarodno konferenco ProRoad Safety, ki je potekala v prostorih centra varne vožnje AMZS na Vranskem.

Z aktivnostmi, kot je poudaril David Razboršek, nočejo s prstom kazati, kdo je kriv za žrtve v cestnem prometu. Cilj organizatorjev je širši, saj želijo predstaviti različne strokovne možnosti in novosti na področju varnosti v prometu. Te so iskali tako s tujimi kot domačimi strokovnjaki. Gibanje Še vedno vozim - vendar ne hodim temelji na inovativnih načelih, saj ga vodijo mladi in nadobudni poškodovanci v prometnih nesrečah. Na dan nesreče so bili v povprečju stari 22 let. Zdaj svoje izkušnje prenašajo na srednješolce.

»Konferenca predstavlja prvi korak k še večjemu znanstvenemu pristopu reševanja problematike prometne varnosti v Sloveniji in širše, česar so se interdisciplinarno lotili mednarodni strokovnjaki z različnih področij,« pravi Anamarija L. Mrgole, vodja programskega odbora konference ProRoad Safety. Dodala je, da so za varnost ključnega pomena štirje faktorji, ki jih je strnila v besedo VIVO: voznik, infrastruktura, vozilo in okolje.

Kako pomembno vlogo imajo nevladne organizacije in civilne pobude pri prometni varnosti, je poudaril tudi Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije pri generalni policijski upravi: »Zavedamo se, da samo nadzor ni dovolj. Informacija paraplegika pomeni precej več kot opozorilo policista.« Zagotovil je, da bodo prometniki nad vozniki bedeli predvsem tam, kjer je varnost najslabša oziroma kjer se ponavljajo množične kršitve.

Aktivnosti Zavoda Vozim in Društva paraplegikov JZ Štajerske je kot odličen pristop k reševanju problematike prometne varnosti označil Ljubo Zajc, direktor Agencije za varnost prometa. Pojasnil je, da se je v zadnjih štirih letih prometna varnost v državi precej izboljšala, kar je pripisal velikemu posluhu politike, pristojnih ministrstev, aktivnostim policije, predvsem pa tesnemu sodelovanju z nevladnimi organizacijami, katerih glavno vodilo je prav varnost v prometu.