Župnikovi meseni grehi

Okrožno sodišče v Ljubljani je duhovnika Franca Frantarja obsodilo na tri leta in pet mesecev zapora zaradi spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let.

Objavljeno
20. december 2006 20.40
Franc Frantar
Ljubljana – Franc Frantar, 59-letni duhovnik, ki se je na ljubljanskem okrožnem sodišču zagovarjal zaradi spolne zlorabe otroka, bo, kolikor je znano, prvi duhovnik, ki bo moral za rešetke zaradi tovrstnih grehov, če bo sodba obveljala. Ker je v začetku devetdesetih let približno dve leti z različnimi dejanji spolno zlorabljal komaj desetletno deklico, ga je sodišče obsodilo na tri leta in pet mesecev zapora, ker pa je po mnenju sodišča še vedno begosumen, saj se je nenazadnje, da bi se izognil kazenskemu postopku, zatekel v tujino, bo na pravnomočnost sodbe počakal v priporu.

Sojenje nekdanjemu župniku v župniji Kašelj-Zalog je potekalo za za javnost zaprtimi vrati, saj je tričlanski sodni senat pod predsedstvom sodnika Zvjezdana Radonjića javnost izključil s sojenja zaradi zaščite interesov vpletenih. Je pa oškodovanka, zdaj že odraslo dekle, že v kazenski ovadbi leta 2000 in nato v preiskavi podrobno opisala domnevne nečednosti dušnega pastirja, ki naj bi jo bil začel spolno zlorabljati novembra 1990, ko še ni štela deset let. Sodišče je na podlagi vseh dokazov Frantarja spoznalo za krivega. Kot se je izkazalo, se je vse prej kot primerno vedenje duhovnika začelo s poljubljanjem in otipavanjem po intimnih delih telesa v župnišču pred veroukom ali mašo. Otipavanje se je stopnjevalo, župnikove roke so celo zašle pod spodnje hlačke, prst pa v spolovilo. Večkrat se je ponovilo, da je v dnevni sobi kašeljskega župnišča legel nanjo in se s spolnim udom drgnil ob njo, dekličine intimne dele telesa je raziskoval tudi z jezikom. Kot je ugotovilo sodišče, je morala deklica tovrstne župnikove »nežnosti« prenašati tudi večkrat na dan.

Obdolženi župnik je v preiskavi pojasnil, da mu je bila oškodovanka simpatična in jo je ob neki priložnosti le objel, a bolj pokroviteljsko, medtem ko je očitke o spolni zlorabi zanikal, na glavni obravnavi pa se ni zagovarjal. A je bila oškodovankina zgodba podprta z drugimi dokazi in posrednimi pričami ter nenazadnje z mnenjema dveh izvedencev psihiatrov (za obtoženca in oškodovanko) ter kliničnega psihologa, ki ga je izvedenec psihiatrične stroke pritegnil k sodelovanju pri izdelavi izvedeniškega mnenja. Kot primerno kazen so sodniki določili zaporno kazen v trajanju treh let in petih mesecev, pri odmeri pa so upoštevali tako dejstvo, da gre za zavržno, nemoralno in skrajno brezobzirno dolgotrajno dejanje na škodo komaj desetletnega otroka, ki mu je bil zaupan v varstvo in vzgojo, kot tudi, da se je duhovnik zadovoljil le s spolnimi dejanji in ni šel »do konca«. Kot bistveno olajševalno okoliščino je sodišče upoštevalo časovno odmaknjenost dogodkov, nekatere obtoženčeve osebnostne značilnosti in njegovo dosedanjo nekaznovanost, poleg vsega pa ga zdravje ne služi ravno najbolje.

Več si preberite v četrtkovem Delu!