Tiskane izdaje
Kot je povedala okrožna državna tožilka Renata Brodarič Trentelj, je Škufca z namenom, da bi drugemu zagotovil nepremoženjsko korist, izrabil svoj uradni položaj in prestopil meje uradnih pravic, z očitanim dejanjem pa tudi huje prekršil pravice konkurenčnih gradbincev.
Po obtožnem predlogu naj bi Škufca leta 2007 po vnaprejšnjem dogovoru in brez izvedbe postopka javnega naročanja oddal gradbena dela za pokablitev električnega daljnovoda družbi CGP iz Novega mesta, ki je nato dela v celoti opravila in za ta izdala račun za nekaj več kot 87.000 evrov. Župan naj bi tudi odredil vpis lažnih podatkov v uradne listine.
Kot je dejal zagovornik Škufce Borut Škerlj, dejanja, ki jih tožilstvo in nekateri politični nasprotniki očitajo Škufci, nimajo znakov prekrška, da je tako, pa je pri pregledu omenjenega projekta ugotovila tudi državna revizijska komisija.
Po Škerljevih besedah je v okviru omenjenega projekta šlo za manjša dela, ki so občino stala približno 15.000 evrov in niso presegala zneska, za katerega zakonodaja predpisuje javni razpis.
Razliko v višini približno 60.000 evrov je poravnal naročnik projekta Elektro Ljubljana, njegovo vlogo pa so pisci ovadbe in tudi obtožnega predloga zamolčali, je opozoril Škerlj ter dodal, da tudi drugi očitki Škufci ne držijo. Sodišču je zato predlagal, naj postopek zoper žužemberškega župana ustavi in obtožni predlog zavrže.
Kot je ocenila tožilka, navedbe obrambe niso utemeljene. Sodnica Alenka Kobe je glavno obravnavo razpisala za 9. november.
