Tiskane izdaje
Ljubljana – Občina se je v sodelovanju s Snago odločila za zanimivo akcijo. Ljubljančanom je namreč omogočila, da med 15. aprilom in 15. oktobrom brezplačno oddajo ostanke pokošenega ali izruvanega japonskega dresnika (Fallopia japonica) v zbirnem centru Barje in v začasnem zbirnem centru na Povšetovi. S tem bi se rada znebila čim večje količine te neavtohtone ter izredno agresivne in alergogene rastlinske vrste.
Kot so nam pojasnili na Snagi, je oddaja podzemnih in nadzemnih delov dresnika, ki izpodriva številne domače avtohtone rastlinske vrste in ga je preveč že po vseh parkih, nabrežjih Ljubljanice in Gruberjevega prekopa, zelenicah, vrtovih in celo na robovih njiv (denimo v Sostrem ali Zalogu), brezplačna predvsem za fizične osebe. V primerih, ko bi šlo za izvedbo družbeno koristnih aktivnosti, pa tudi za nevladne in neprofitne organizacije. Dodali so še, da so se za akcijo odločili zaradi številnih pobud meščanov.
Ker gre za prvo tako akcijo, še ne pričakujejo velikanskih količin, a so zagotovili, da so pripravljeni tudi na tak scenarij. Na voljo imajo dovolj zabojnikov, ljudi in vozil, poleg tega pa glede na dolgoletne izkušnje pri ravnanja z odpadki ter hitro in učinkovito organizacijo tudi v nepredvidenih razmerah. Poskrbeli bodo torej za vso količino japonskega dresnika, ki jo bodo občani pripeljali v zbirna centra.
Dresnik bo končal v Kotu
Na vprašanje, kakšna bo nadaljnja usoda dresnika, so nam odgovorili, da ta ni primeren za predelavo v kompost (niti s pazljivim ločevanjem rastline na posamezne dele ne morejo zagotoviti, da se vseeno ne bi razmnoževala), zato bodo za njegovo obdelavo poskrbeli v podjetju Koto. Zavedajo se namreč, da ima rastlina posebne lastnosti. Pod zemljo lahko razvije tudi več kot tri metre globok in sedem metrov širok sistem korenik. Za nastanek nove rastline pa zadostuje že približno pol grama težak oziroma le centimeter velik del korenike.
Zanimalo nas je še, kako se Snaga bojuje s to nadlogo na javnih površinah, ki jih ureja za potrebe občine. Pojasnili so, da dresnik kosijo, in sicer v soseskah štirikrat, v večini parkov šestkrat, ob vpadnicah pa sedemkrat na leto.
V dopisu je občina opisala več metod odstranjevanja dresnika. Na prvem mestu navajajo pogosto košnjo (na 14 dni), pri čemer opozarjajo, da ne uporabljajte kosilnice na nitko, saj lahko iz delcev požene nova rastlina. Druga metoda je izkopavanje korenik, zatem območje prekrijete z debelejšo črno gradbeno folijo, ki jo obtežite, nato jo na dva tedna odstirate in sproti odstranjujete poganjke. Morda najučinkovitejše je kemično zatiranje s herbicidi, toda te smejo uporabljati le osebe z ustreznimi dovoljenji, ki jih ni veliko. Povrhu ta metoda ni primerna za območja v bližini vodotokov in vodnih zajetij. Sicer pa je odstranjevanje japonskega dresnika večletno delo, ki zahteva doslednost.
Na Snagi občasno poskrbijo tudi za uničenje še nevarnejše alergogene ambrozije, ki pa jo društva, četrtne skupnosti in posamezniki zbirajo predvsem ob organiziranih akcijah, saj je treba zagotoviti ne le vreče, temveč tudi rokavice. In urediti odvoz na sežig.
