Ambrozijo zatiramo predvsem na papirju

Ljubljana – Brežine rek, potokov, avtocest in robovi obcestnih zemljišč v Ljubljani so te dni polni cvetočega japonskega dresnika, vse več pa je tudi ambrozije in drugih tujerodnih rastlin. Žal se ne država ne MOL na terenu z njimi še nista odločno spopadli.

Na državni ravni so doslej sprejeli le vladno uredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (velja od 4. avgusta 2010). V njih piše, da so za njihovo izvedbo pristojni oziroma odgovorni lastniki zemljišč. Glede manj alergogenega, zato pa izjemno invazivnega japonskega dresnika (ta povsod, kjer se pojavi, hitro izpodriva vse rastline, celo travo), pa javno še ni predstavila niti strategije, kaj šele načrta ukrepov.

Država kot lastnica številnih zemljišč tako ne daje dobrega zgleda, saj je dresnika ogromno ob vseh rekah (Sava, Ljubljanica) in potokih, Dars kot paradržavno podjetje pa ga kosi le na spodnjih polovicah avtocestnih brežin, na zgornjih pa se nemoteno razrašča.

Zelo zgovoren je tudi dopis direktorja vodnogospodarskega podjetja Hidrotehnik Martina Pluta, ki ima z ministrstvom za kmetijstvo in okolje sklenjeno koncesijsko pogodbo za opravljanje posebej določenih nalog obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda na območju srednje Save.

Tako so po projektu z naslovom »Investicijsko vzdrževalna dela na Malem grabnu po programu P-513/11« izvedli dela v skladu z mnenjem Zavoda za varstvo narave. A so ocenili, da so bila dela zaradi zavodovih naravovarstvenih omejitev nezadostna, saj z dovoljenim posegom niso zagotovili zadostne pretočnosti struge. Zato so na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani naročili študijo. Ta je pokazala, da je nujna odstranitev dreves do Mokrške brvi (gre predvsem za vrbo, op. a.), kar bi pripomoglo k večji poplavni varnosti in manjši možnosti vnovičnega poplavljanja Malega grabna. Civilna zaščita MOL je zaradi tega izdala tudi odredbo za izvajanje intervencijskih ukrepov v njegovi strugi od izliva v Ljubljanico do Bokalškega jezu.

Imetnikom brežin, ki so poraščene z ambrozijo, pa bodo dopise, da morajo to alergogeno rastlino odstraniti skladno z državno uredbo, šele poslali (so »v fazi njihove priprave«).

Četudi se v Hidrotehniku zavedajo, da je japonski dresnik invazivna rastlina, vedo tudi, da po zdajšnji zakonodaji še ni predpisana obveznost lastnikov zemljišč, da ga odstranjujejo. Ministrstvu za kmetijstvo in okolje so sicer predlagali njegovo odstranjevaje z brežin Gruberjevega kanala, a mu mora le-to pred začetkom del izdati odredbo. Nanjo pa še čakajo.

Problema ambrozije, dresnika in drugih neavtohtonih rastlin, ki preplavljajo slabo vzdrževane ali zapuščene parcele po skoraj vseh delih mesta, se niso resneje lotili niti na ravni MOL. Čeprav smo jih na obe invazivki opozorili že sredi junija, do danes niso organizirali nobene večje in s komunalnimi delavci usklajene akcije.

Kot je povedala Alenka Loose, vodja mestnega oddelka za varstvo okolja, večje akcije odstranjevanja pelinolistne ambrozije na območju MOL letos ne načrtujejo, saj najprimernejši čas za to (tik pred cvetenjem) sovpada s poletnimi dopusti, ko je večina meščanov odsotnih. V septembru sta predvideni le še izobraževalno-delovni akciji v ČS Center in ČS Moste. Akcije odstranjevanja sicer izvajajo v sodelovanju s četrtnimi skupnostmi (ČS) in turističnimi društvi. Ti določijo termine, lokacijo in izobraževalni del pa zagotovi MOL.

Popisi rastišč ambrozije

Lani so tako v MOL izvedli tri, letos pa naj bi jih pet (tri so že). Njihov namen je, da si meščani rastlino ogledajo »v naravi«, dobijo informacije o lastnostih ter tudi o ustreznem načinu odstranjevanja. Loosejeva trdi, da so bile akcije večinoma dobro obiskane.

Sicer pa so v MOL letos veliko energije in denarja usmerili v izdelavo popisa rastišč pelinolistne ambrozije. Stroški za ta projekt bodo skupaj z davkom znašali kar 23.500 evrov. Za odstranjevanje te rastline je letošnji znesek omejen na 35.000 evrov z davkom (koliko bo znašala porabljena vsota bomo šele videli), lani pa so za ta namen porabili le slabih 4774 evrov. Odstranjenih rastlin je sicer še nekaj več, saj to počno tudi v okviru rednega vzdrževanja javnih zelenih površin.

MOL je letos za izobraževanje meščanov o škodljivosti ambrozije porabila 3.889 evrov.

Žal ni podatkov o količinah odstranjenih rastlin, saj evidence ne vodijo. Večja oziroma težje dostopna rastišča ambrozije na mestnih zemljiščih letos odstranjuje JP Snaga. Do konca avgusta so ji poslali en poziv za odstranitev, ki je vključeval tri lokacije na območju MOL. To ročno pokosijo, rastline, ki še niso semenile, pa na teh lokacijah uporabijo za zastirko. V nasprotnem primeru jih odpeljejo na sežig v KOTO. Vrednost pogodbe s Snago pa z davkom znaša do 35.000 evrov.

Država problem prelaga

Na MOL so zatrdili, da se zavedajo problema invazivnih tujerodnih rastlin in da nanje opozarjajo že več let. Želeli so ga izpostaviti tudi na nedavnih pogajanjih z ministrstvom za kmetijstvo in okolje, »a so obravnavo problematike na pobudo države prestavili na kasnejši čas«. Reševanje zgolj na občinski ravni po njihovem prepričanju ne bi imelo pravega učinka, saj so viri širjenja pogosto zunaj občinskih meja (reke, ceste, železnica, deponije zemljine). Na MOL se trenutno ukvarjajo zlasti z odstranjevanjem pelinolistne ambrozije z zemljišč v lasti MOL, k čemur jih zavezuje zakon. Mestni oddelek za gospodarske dejavnosti in promet je zagotovil, da na vseh kategoriziranih zelenicah hkrati s košnjo trave odstranjujejo tudi dresnik in rozgo. Sofinancirajo pa še raziskave učinkovitosti metod za odstranjevanja japonskega dresnika, ki sicer ni zdravju škodljiv, povzroča pa škodo na infrastrukturi in je ena najtrdovratnejših tujerodnih invazivnih vrst.