Arheologi bodo na Slovenski izkopavali še ves marec

Arheološke ekipe okrepljene, a zaradi zamudnega ročnega dela pred aprilom ne bodo gotove. Komunalci še počasnejši.

Objavljeno
02. marec 2015 17.33
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana
Ljubljana – Prenova Slovenske ceste na odseku med Šubičevo ulico in Gosposvetsko cesto se bo sodeč po trenutnem stanju na terenu zavlekla pozno v pomlad. Kot je povedal vodja arheoloških izkopavanj Martin Horvat iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML), arheologi namreč svojega dela kljub okrepljenim ekipam in delu ob sobotah ne bodo opravili pred koncem marca.

V pogovoru za Delo je Horvat podrobno opisal potek dosedanjih arheoloških izkopavanj in odkritij, spregovoril pa je tudi o stroških in razpisih za izvedbo del.

Najprej smo zvedeli, da prenovo in preureditev Slovenske ceste lahko razdelimo na dve fazi, in sicer na 80 do 100 metrov dolg odsek med Šubičevo in Čopovo ter 180-metrski odsek od hotela Slon do podhoda pri Ajdovščini. Prva bo občino, oziroma MGML, ki nastopa kot naročnik poslov v njenem imenu, stala 36.000 evrov, druga pa skoraj 205 tisočakov. Četudi je razlika v dolžini posamezne trase približno ena proti dve v korist druge faze, pa je razlika v ceni skoraj šestkratnik prve faze. Zato nas je zanimalo, zakaj tako različna cena arheoloških izkopavanj na dveh podobnih delih trase.

Pojasnila občine in MGML

Občina je tako že v odzivu na naše vprašanje, zakaj je naročilo za predhodne arheološke raziskave pri prenovi Slovenske ceste oddala šele decembra lani, saj je zagotovo vedela, da bodo te nujne in bi jih lahko naročili že precej prej, odgovorila zelo skopo. Zapisali so, da je bil v razpisu za izvajalca del predviden le arheološki nadzor, kasneje pa se je izkazalo, da je treba izvesti tudi arheološka izkopavanja.

Jasnejša so bila pojasnila MGML. Zapisali so, da je zavod za varstvo kulturne dediščine 16. julija 2013 izdal kulturnovarstvene pogoje za projekt rekonstrukcije javnega vodovoda in kanalizacije na Slovenski cesti na območju med Ajdovščino in Šubičevo ulico. Po zakonu o varstvu kulturne dediščine je zahteval arheološke raziskave »ob gradnji«. Zahteva po predhodnih arheoloških raziskavah v obliki izkopavanj je bila torej dana pogojno, kar pomeni, »da v primeru odkritja intaktnih arheoloških ostalin raziskave ob gradnji nemudoma preidejo v arheološka izkopavanja, katerih obseg določi pristojni konservator z vpisom v gradbeni dnevnik«.

Zvedeli smo še, da je arheološka ekipa MGML posege spremljala v obliki arheološkega dokumentiranja ob gradnji. Ko so delali izkope za kanalizacijski kanal, pa so odkrili intaktne arheološke ostaline. Zato so v tistem delu skladno s kulturnovarstvenimi pogoji izvedli arheološko izkopavanje.

Zakaj lahko nastane taka razlika v ceni arheološkega nadzora z izkopavanji ali brez njih, je razložil Martin Horvat. Pri arheološkem nadzoru sodeluje le ena tri- ali štiričlanska ekipa, ki med zemeljskimi izkopi dokumentira morebitne arheološke ostanke (izmere, fotografiranje ...), gradbeniki zatem lahko nadaljujejo delo v razmeroma kratkem času. Kadar gre za arheološka izkopavanja, pa se stroški drastično dvignejo. Ena sama arheološka terenska ekipa namreč šteje petnajst ljudi, sestavljajo jo diplomirani arheolog, tehnik in delavci, običajno študenti arheologije in sorodnih strok. Dodati je treba še visoke stroške za postavitev zaščitnega šotora nad najdiščem, za elektriko in ogrevanje šotora. Prav tako je treba dodati dve ekipi obdelovalcev ostalin (ti poskrbijo za pranje in čiščenje artefaktov in osnovni popis), kar izvajajo na posebni lokaciji ob Ižanski cesti, in strošek dveh konservatorjev, ki opravljata posebno čiščenje ostalin.

Po Horvatovih izračunih je tako strošek treh do štirih ekip z vso strokovno podporo, ki je nujen pri arheoloških izkopavanjih na tako velikih najdiščih, kot je Slovenska cesta, okoli 130 tisoč evrov na mesec.

Pomen izkopavanj

Horvat nam je zatem pojasnil, da so glede na dosedanja izkopavanja ob gradnji podzemne garažne hiše na Kongresnem trgu pričakovali arheološke ostaline tudi na odseku od Kazine do Slona. Ker se je občina odločila, da bo globlje razkopala le desno polovico Slovenske (gledano od Šubičeve proti Gosposvetski), so se izognili daljšim arheološkim izkopavanjem. Prenova na desni strani namreč poteka natanko po trasi antične ceste, ki je zaradi komunalnih vodov večinoma že uničena, hkrati pa tam ni bilo pričakovati pomembnejših odkritij, denimo obcestnih grobov. Če bi se odločili za globlje posege na levi strani, pa bi v arheoloških plasteh gotovo naleteli na več antičnih grobov, saj se ti pojavljajo ob emonski cesti vzdolž celotne Slovenske in še naprej ob Dunajski.

Zato so prejšnji mesec na občini sklenili, da bodo tudi od Slona do Gosposvetske arheološka izkopavanja izvedli le po desni strani Slovenske ceste. Ker so arheologi »napoti« izvajalcem komunalne prenove, to je družba KPL s podizvajalci, so po naročilu izbrani izvajalci arheoloških raziskav, skupina Stik, že dobili navodilo, da v tem tednu okrepijo število ekip na terenu.

Ker se občini mudi, da bi prenovo Slovenske ceste zaradi dosedanje večmesečne zamude končala čim prej (po zadnjih podatkih naj bi komunalci delo končali maja), se jim arheologi umikajo sproti. Trenutno opravljajo zadnja dela v križišču s Čopovo, prav tako že izkopavajo ostanke pod šotorom na drugem odseku ceste. Ker je po Horvatovi oceni intaktnih samo približno 15 odstotkov trase in računa le na nekaj žarnih antičnih grobov med ostanki obokanih kleti, kanalizacije in temeljev objektov iz 18. in 19. stoletja ter kasnejših komunalnih vodov in tramvajskih tračnic, se bodo izkopavanja končala še ta mesec. Sploh ker bo odslej na terenu od 60 do 70 ljudi, celo prostovoljci, in ker delajo tudi ob sobotah.

Dosedanja odkritja

V prvi fazi prenove Slovenske ceste niso naleteli na gomile iz prazgodovinskega obdobja, četudi so kopali le nekaj deset metrov stran od tistih na Kongresnem trgu. Odkrili so le slabo ohranjene prazgodovinske jame. Bogatejši so ostanki iz antike. Čeprav je bila tam le cesta, so v obcestnih jarkih vseeno našli približno tristo »izgubljenih« ali naplavljenih kovinskih predmetov, zlasti fibule in novce iz 1. in 2. stoletja. Lepo je viden potek nekdanje rimske ceste, dokumentirali pa so še precej obokanih kleti in drugih ostankov hiš iz 18. in 19. stoletja.

Pričakovanja

Ker je po Slovenski na skoraj isti trasi potekala rimska cesta, ob njej pa je bilo glavno emonsko pokopališče z več deset tisoč grobovi (za primerjavo, na Žalah jih je 55 tisoč), bodo v drugi fazi gotovo naleteli na nekaj grobov, vendar s tokratno prenovo Slovenske v glavnino ne bodo posegali. Rimska grobišča bodo ostala večinoma nerazkrita, s tem pa tudi ne trajno uničena.