Arso v četrtem odločanju izdal soglasje za Plečnikov stadion

Ker se bodo sosedje verjetno pritožili in ker ni razrešeno lastništvo vseh zemljišč, začetka gradnje prav kmalu še ni pričakovati. 

Objavljeno
21. april 2017 22.28
Maša Jesenšek
Maša Jesenšek

Ljubljana – Agencija za okolje (Arso) je včeraj po skoraj letu dni odločanja izdala okoljevarstveno soglasje za projekt Bežigrajskega športnega parka oziroma za novi bežigrajski stadion.

Arso je o vlogi BŠP (poleg Joca Pečečnika kot glavnega investitorja sta lastnika družbe še MOL in OKS) v postopku, ki traja od konca leta 2010, odločal četrtič. Prvič je soglasje izdal, a je pritožbi sosednjih stanovalcev Fondovih blokov ugodilo ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Nato je dvakrat izdajo soglasja zavrnil. Prvič je pritožbi investitorja ugodil MOP in zadevo vrnil na Arso, aprila lani pa je zavrnilno odločbo zaradi postopkovnih napak odpravilo upravno sodišče, ker BŠP ni imel možnosti izjasnitve do navedb stranskih udeležencev v postopku.

Pomagala tudi MOL

Na Arsu so v sporočilu za javnost zapisali, da so v ponovljenem postopku stranko (BŠP) in stranske udeležence (to so večinoma stanovalci sosednjih Fondovih blokov) »seznanili z vsemi dejstvi in jim dali možnost izjasnitve«. Navajajo, da je BŠP z zadnjo dopolnitvijo poročila o vplivih na okolje novembra lani »odpravil čezmerno obremenjenost s hrupom med gradnjo s podaljšanjem časa gradnje in z uporabo strojev z nižjo zvočno močjo«. Kot je znano, je bila največja ovira pri izdaji soglasja hrup, ki je doslej presegal mejne vrednosti, zato so lani v BŠP s prvotno predvidenih štirih let trajanje gradnje raztegnili na sedem let in pol.

Arso je v obrazložitvi odločitve izpostavil tudi, da je MOL konec leta 2015 zmanjšala stopnjo zaščite pred hrupom sosednjih Fondovih blokov, saj jih je z drugega območja uvrstila na tretje. Iz sporočila za javnost je razvidno, da je Arso zaradi varstva pred hrupom med drugim gradbena dela dovolil ob delavnikih med 6. in 18. uro, največ osem ur na dan, v drugi fazi gradnje prepovedal izvajanje gradbenih del pozimi, odredil namestitev protihrupne ograje v skupni dolžini 700 metrov in višini med štirimi in petimi metri ...

Pomisleki NIJZ, pritožba sosedov

Da je hrup problematičen za zdravje okoliških prebivalcev, kot ves čas trdijo sosedje, potrjuje tudi mnenje o sprejemljivosti posega nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki ga je ta pred nekaj meseci izdal na poziv Arsa. V njem NIJZ predvideno gradnjo označuje za sprejemljivo, a le pod pogojem, da se upoštevajo nekateri dodatni ukrepi. »Menimo, da je treba upoštevati tudi smernice Svetovne zdravstvene organizacije in z ustreznimi ukrepi dolgoročno zmanjšati obremenjenost s hrupom,« so zapisali strokovnjaki NIJZ, pri čemer so med drugim predlagali, naj se izpostavljenost hrupu zmanjša tudi »z zamenjavo oken, kar bo zagotavljalo dodatno protihrupno zaščito«.

Ni pa hrup edina nevarnost za zdravje ljudi, na katero so opozorili. Ker gre za vodovarstveno območje, na NIJZ menijo, da je najnižja dopustna kota pilotov (predvidenih je pet kletnih etaž) »postavljena prenizko, saj se lahko ogrozi neoporečnost pitne vode, ki napaja 300.000 prebivalcev. Zato predlagamo, da načrtovalci posega preučijo možnost zvišanja najnižje kote pilotov, da na ta način zavarujemo ta vodni vir«. Iz včeraj popoldne objavljenega sporočila Arsa ni razvidno, da bi agencija od BŠP zahtevala zamenjavo oken na objektih ali dvig najnižje kote pilotov.

In kaj četrta odločba Arsa pomeni za izvedbo investicije? Glede na zgodovino projekta odločitve ni mogoče jemati kot prelomne, saj imajo stranski udeleženci v postopku možnost pritožbe na odločbo. Ena od njih, Karmen Stariha, je včeraj napovedala, da se bodo vsekakor pritožili. Stariha včeraj še ni bila seznanjena z odločitvijo Arsa in jo je informacija o izdanem soglasju presenetila. Dejala je, da so v postopku dali 84 pripomb, saj po njenih besedah investitor v vlogi ni predložil niti tretjine tega, kar mu nalaga zakonodaja.

MOP še tretjič za več hrupa na gradbiščih

O pritožbi bo kot drugostopenjski organ odločalo ministrstvo za okolje in prostor. To je pred nekaj tedni znova pripravilo spremembe zakonodaje na področju hrupa, s katerimi omogočajo višje stopnje hrupa na gradbiščih. Zdaj za gradbišča veljajo enake vrednosti kot za druga območja. Gre že za tretji poskus MOP za uvedbo tovrstnih sprememb (spremembe, ki so jih pripravili najprej leta 2014 in nato znova lani junija so, potem ko jih je doletelo precej kritik, obtičale v medresorski obravnavi).

Na MOP pravijo, da gre za dopolnitev lani predlaganih sprememb, na novi osnutek uredbe o mejnih vrednostih kazalnikov hrupa v okolju pa pripombe zbirajo do 3. maja. Potrditev uredbe napovedujejo za junij. Spremembe nimajo vpliva na zadnjo odločitev Arsa v zvezi z bežigrajskim stadionom, če pa bodo sprejete, bi to najbrž pomenilo, da bo investitor lahko pospešil gradnjo (ko bo pridobil potrebna dovoljenja).

Do sprememb so znova zelo kritični stanovalci Fondovih blokov. Karmen Stariha pravi, da gre že za »tretji sramotni poskus MOP, da bi predpise na področju hrupa prilagodilo koristim investitorjev v škodo zdravja in kakovosti bivanja prebivalcev«. Prepričana je, da je osnutek »zdravju škodljiv, protizakonit, nepotreben in pomanjkljivo pripravljen«, saj ne vključuje ne obveznih strokovnih podlag, ne utemeljitev in ciljev, ne analize možnih škodljivih vplivov na zdravje.

»Predlagani osnutek bi predstavljal ogromen poseg v pravice vsega prebivalstva do zdravja, saj se dovoljene obremenitve s hrupom po predlogu povečujejo celo za do 18 dB na najbolj ranljivih in zaščitenih območjih varstva pred hrupom (bolnišnice, nacionalni parki ...). Na območju, kjer je zdaj dovoljeno obremenjevanje s hrupom enega buldožerja, bi bilo po novem dovoljeno časovno neomejeno obremenjevanje s hrupom 64 enakih buldožerjev,« pravi Stariha in dodaja, da po drugi strani osnutek investitorjem gradnjo brez razloga otežuje v industrijskih conah, ki so uvrščene v območja z najnižjo stopnjo zaščite pred hrupom.

Opozarja, da bi moralo ministrstvo pripraviti operativna načrta za zmanjševanje hrupa za Ljubljano in Maribor (zaradi česar so že dobili opomin iz EU) in skladno s smernicami EU zniževati obstoječe dovoljene vrednosti obremenitev s hrupom, ki so višje od priporočil Svetovne zdravstvene organizacije, ne pa jih »dramatično zviševati«, kot to zdaj poskuša MOP.