Avtobusi na elektriko in deskanje na valovih

Ljubljana – Izvedbeni načrt trajnostne urbane strategije MOL zajema 131 projektov, ki so skupaj vredni več kot milijardo evrov in naj bi bili izvedeni v prihodnjem desetletju. Pripombe nanj na občini sprejemajo do danes. Med projekti je večina že znanih, nekaj pa je tudi novosti.

Trajnostno urbano strategijo (TUS) je občina sprejela na začetku preteklega leta, zdaj pa ji sledi izvedbeni načrt, ki je veliko bolj konkreten in zajema prednostne naložbe ljubljanske občine do leta 2020 in dlje. Projekti so razdeljeni na prednostne in druge. Kot navajajo na občini, so med prvimi tisti, kjer je možnost izvedbe v programskem obdobju večja: »To pomeni, da je njihova uresničitev že potrjena v proračunu MOL, imajo že izdelano projektno dokumentacijo ali je gradbeno dovoljenje za izvedbo že pridobljeno.«

Največ za garažo pod tržnico

MOL je določila 46 prednostnih projektov. Ker je med njimi tudi nekaj takih, ki so bili že v celoti izvedeni (soseska Polje III, nadgradnja Rcera, kopališče Kolezija, gimnastični center, otroško igrišče v Šmartinskem parku, center Zalog, stanovanja na Dolgem mostu ...), bo finančni zalogaj v prihodnjih letih za občino in druge financerje dejansko za okoli 180 milijonov evrov manjši, kot je navedeno v tabeli.

Med prednostnimi projekti, ki še čakajo na izvedbo, je na seznamu najdražja gradnja plinske parne enote v Energetiki Ljubljana. Investicijo, ocenjeno na 118 milijonov evrov, ki jo snujejo že več kot desetletje, naj bi poleg javnega podjetja financirali EIB, EBRD in banke, izvedba pa je po novem predvidena do leta 2020. Več kot sto milijonov evrov, natančneje 111 milijonov, je vreden tudi projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode, v okviru katerega načrtujejo dograditev kanalizacijskega omrežja in nadgradnjo centralne čistilne naprave. Večino denarja (81 milijonov) naj bi dobili iz evropskega in manjši del iz državnega proračuna, a na odločbo še čakajo.

Največji finančni zalogaj za mestno blagajno pa je garažna hiša pod osrednjo tržnico s prenovo širšega območja in Mahrove hiše. Kot je razvidno iz izvedbenega načrta TUS, načrtujejo, da bo prenova končana leta 2021, zanjo pa naj bi MOL zagotovila skoraj 31 milijonov evrov. Okoli 18 milijonov namerava občina zagotoviti za gradnjo 172 neprofitnih najemnih stanovanj v soseski Brdo 2, ki naj bi bila zgrajena do leta 2020. Še prej, prihodnje leto, naj bi zgradili 64 stanovanj v soseski Polje IV, kar bo občino stalo 5,5 milijona evrov.

Električna proga in elektrarna

Na prometnem področju je poleg investicij v kolesarsko infrastrukturo, za kar občina pričakuje evropska sredstva, predvidenih več investicij v javni promet. Med njimi je projekt električne avtobusne linije, o katerem še ni dosti znanega. Kot so zapisali, do leta 2020 načrtujejo »prvo linijo avtobusov na električni pogon s postavitvijo treh polnilnih mest zanje: dveh na končnih postajališčih na obeh koncih linije in enega na lokaciji LPP«. Zanjo bo treba kupiti vsaj pet vozil na električni pogon. Kje naj bi proga potekala, ni navedeno, saj naj bi to šele določili, je razvidno iz podrobnejšega opisa projekta, ki je vreden 2,6 milijona evrov. Po finančnem načrtu bi večino sredstev zagotovil Ekosklad, je pa zagotavljanje finančnih virov označeno kot visoka stopnja tveganja pri realizaciji te proge. Kot je znano, se je prvi poskus LPP, da bi predelali navaden avtobus v električnega, kar bi javno podjetje stalo precej manj kot nakup novega, nedavno končal s požarom. V LPP načrtujejo tudi postavitev fotovoltaične elektrarne na sedežu podjetja, ki naj bi stala 4,5 milijona evrov. Prav tako bodo nadaljevali posodabljanje voznega parka; do leta 2020 naj bi za nakup novih vozil zagotovili 15 milijonov evrov, večino iz Ekosklada.

Kar zadeva promet, je predvidena še širitev mreže P+R v Stanežiče (do konca prihodnjega leta) in Črnuče (do konca leta 2019). V Stanežičah nameravajo poleg tega urediti zbirni center, ki bo »trajnostno stičišče zbiranja odpadkov, recikliranja, ponovne uporabe in izobraževanja«. V njem bodo tudi kolesarska, mizarska, električna in šiviljska delavnica. Projekt je ocenjen na 3,7 milijona evrov. V strategiji piše, da bo urejen do konca prihodnjega leta, a je v mestnem proračunu večina sredstev zanj predvidena šele po v letu 2019.

Sodeč po strategiji veliko pričakujejo tudi od Energetike, ki naj bi za obnovo in nadgradnjo sistema daljinskega ogrevanja ter zgoščevanje priklopov in širjenje vročevodnega in plinovodnega omrežja zagotovila več deset milijonov evrov.

Za Rog bodo iskali sredstva

Na področju kulture je poleg prenove Cukrarne med prednostnimi projekti še naprej center Rog, ki je zdaj ocenjen na 27 milijonov evrov, realizacija pa je predvidena do leta 2020. Občina bi zagotovila 17 milijonov, preostalo bodo poskušali pridobili prek razpisov.

Pri urejanju poti in športnih centrov ob Savi, ki jih zajema tretja faza urejanja tega območja, pa načrtujejo več novosti. Kot lahko preberemo v podrobnejšem opisu projekta, poleg nadaljnjega urejanja kolesarskih in pešpoti, dostopnih točk s parkirišči, postajališča Biciklja, novih otroških igrišč, trim otokov ter polnilnic za električna kolesa projekt vsebuje ureditev »pustolovskega oziroma teambuilding parka, območja za 'bungee human catapult' in poligona za deskanje na umetnih valovih«. Projekt naj bi občino stal 3,6 milijona evrov, končan pa naj bi bil že prihodnje leto, pri čemer na MOL kot največje tveganje navajajo morebitno nasprotovanje lastnikov parcelaciji in odkupu zemljišč. Tudi tu je realnost v veljavnem mestnem proračunu nekoliko drugačna, saj naj bi tri milijone evrov za naložbo zagotovili šele po letu 2018.

Med večjimi projekti sta še 15 milijonov evrov vredna ureditev atletskega centra na stadionu Žak, predvidena do konca leta 2020, in energetska prenova javnih objektov, pri čemer je v sklepni fazi sklenitev javno-zasebnega partnerstva za prenovo več kot sto objektov v lasti MOL. Projekt je po novem ocenjen na 19 milijonov evrov, večino sredstev pa naj bi zagotovil zasebni partner.