Tiskane izdaje
Ljubljana - Samoorganizirani kolektivi, ki z lastnim trudom oživljajo prej zapuščene prostore in v njih ustvarjajo, diskutirajo in si pomagajo, so pod pritiski. Koprski objekt, v katerem poltretje leto deluje kolektiv U.P. Inde, je prodan, sicer politično vprašanje obstoja AKC Sokolc v Novem mestu, izolske Avtonomne cone Argo in skupnosti v ljubljanskem Rogu pa je prepuščeno odločitvam sodišč.
Skoraj natanko leto dni po tistem, ko je ljubljanska občina na območje nekdanje tovarne koles Rog, ki jo več kot desetletje oživljajo umetniki, aktivisti, socialni delavci, študenti in drugi, poslala varnostnike, da bi prostor izpraznili in ga pripravili za rušenje, so danes dodatno zaprli vhod v koprski Inde, ki ga zdaj krasi napis »Privat lastnina. Prepovedan prehod«. To so sporočili člani kolektiva Ustvarjalne platforme Inde, ki so pred dobrima dvema letoma z besedami »Iz zapuščenih prostorov izganjamo stare duhove in jim vračamo življenje« zasedli prej propadajače prostore. Radio Koper je dan prej poročal, da so nekdanji prostori tovarne Inde dokončno prodani in da je bila primopredaja med Družbo za upravljanje terjatev bank in novima lastnikoma, direktorjem izolske družbe KMK Box Valterjem Krmacem in kaskaderjem Rokom Cvetkovom, opravljena.
V kolektivu Inde, v katerem so novega lastnika povabili tudi na tokratno skupščino v nedeljo, poudarjajo, da Krmac po primopredaji ni izgubljal časa. »Že danes so na vhod v Inde prišli delavci, dodatno zapirati vhod in začeli rušiti vratarsko hišico, ki stoji ob vhodu,« so zapisali pod današnjim pozivom k javni podpori in solidarnosti. Kaj pa si o samoorganizirani skupnosti misli Krmac, je povedal za koprski radio: »To je vse ilegalno, to ne obstaja, te platforme ni, ni nikjer registrirana. Našlo se je nekaj ljudi, ki si je prilastilo pravico, da upravlja te objekte, in to je vse«. V koprskem kolektivu odgovarjajo: »Krmac je objekt kupil vedoč, da ga ima v uporabi še cela skupina ljudi, ki večplastno deluje v dobrobit lokalnega okolja, in ne zgolj za lastno korist, torej je nedopustno, da se obnaša, kot da ne obstajamo«.
Boj se nadaljuje tudi v Novem mestu
Da je novomeško Društvo za kulturno osveščanje dolžno izprazniti tamkajšnji Narodni dom in ga v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe, tj. do začetka julija, vrniti občini, da ne bo izvršbe, je medtem danes poročal Dolenjski list. Avtonomna kulturna cona (AKC) Sokolc se kot naslednik društva zdaj namerava pritožiti. »Sokolski dom je bil vedno odprt vsem dejavnostim in vsem ljudem, s prenosom uprave na Zavod za Novo mesto pa bo postal ekskluziven, zaseben in orientiran k profitu, od katerega bodo imeli največ tisti, ki bodo z njim upravljali. Tako se znova sklene krog pohlepa, neenakosti in nepravice, česar pa ne moremo dopustiti,« so danes opozorili člani AKC Sokolc, ki so prostore tedaj zapuščenega Narodnega doma, leta 1992 razglašenega za kulturni spomenik, zasedli in obudili istega leta, kot je bila zasedba ljubljanskega Roga.
Tudi vprašanje obstoja rogovske skupnosti v središču Ljubljane se je pred časom preselilo na sodišče. Toda to bo odločalo o sicer nesporni občinski lastnini območja Roga, ne pa tudi o njenem načinu upravljanja.
Prostori kljubovanja
Da tovrstni prostori delujejo kot neposredna oblika kljubovanja kapitalistični logiki in njenim zagrajevanjem in jih je zato mogoče videti kot odgovor in upiranje neoliberalnemu sporočilu, da ni nobene alternative, je v Časopisu za kritiko znanosti leta 2013 ugotavljala Sara Pistotnik. Njihovi učinki so po njenem tudi na ravni simboličnega: »V družbeno realnost potisnejo preplet drugačnih vrednot, ki so v očitnem nasprotju z neoliberalno logiko urbanističnega vladanja v mestu. So njena antiteza, ki prisega na neprofitnost, nehierarhičnost in vključevanje. Osvoboditev in vzpostavitev avtonomnega prostora tako pomeni odpiranje prostora, drugače privatiziranega in zaprtega, ki ima v sebi vgrajene mehanizme za zagotavljanje enakosti v mestu.
