Tiskane izdaje
Vsako leto januarja Bobri odprejo svoj jez, da kreativne ideje, ki so jih ljubljanski umetniki ustvarjali skozi leto, preplavijo mesto. Od 20. januarja do kulturnega praznika 8. februarja se bo na 45 prizoriščih po mestu zvrstilo 170 prireditev - predstav, filmov, dogodkov, koncertov, delavnic, ki jih je pripravilo 75 javnih zavodov in neodvisnih producentov. Vsebinski obseg festivala se je v desetih letih na vseh ravneh potrojil, so povedali organizatorji pred začetkom razdeljevanja brezplačnih vstopnic. »Če sodimo po številu dogodkov, ki so na festivalu uprizorjeni premierno, in rastočem številu predstav, ki jih partnerji razvijejo samo za potrebe festivala, lahko sklenemo, da Bobrom partnerji zaupajo,« je dejal Tibor Mihelič Syed, direktor Slovenskega mladinskega gledališča, ki je izvršni producent Bobrov.
Poezija na odru
V preteklosti so gledališko ponudbo na Bobrih povezovale različne tematske niti - knjiga, likovna umetnost, film, glasba, arhitektura in oblikovanje, ekologija in lani večkulturnost. Letos je v ospredju poezija, kar je bil za sestavljavce programa precejšen izziv. Skušali jo bodo prikazati igrivo in zabavno in otrokom predstaviti slovenske pesnike, starejše in sodobne. »Močeradek gre čez cesto je dober primer, kjer Matija Solce mlajši publiki predstavi Kosovelove pesmi na magičen poetičen način. Tudi Diči, diča! Irene Rajh je dramska predstava, sestavljena kot kolaž otroške poezije Otona Župančiča,« je dva od primerov, ko poezija in gledališče zaživita skupaj, navedla koordinatorka festivala Tadeja Pungerčar.
Otvoritvena predstava Sonce in sončice po vsem svetu, pri kateri se je glasbenik Tomaž Grom navdihoval v poeziji Toneta Pavčka, bo 20. januarja v »rojstni hiši« Bobrov - v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer se je pred desetletjem zamisel o revijalnem festivalu, ki bi predstavil tekočo gledališko, filmsko, plesno in glasbeno produkcijo za otroke in mlade, porodila »mami bobrovki« Uršuli Cetinski in »očetu bobru« Urošu Grilcu. Sklepna predstava z naslovom Sončnica na Luni še nastaja pod taktirko gledališkega režiserja Mareta Bulca.
Med začetkom in koncem pa se bo vsak dan plesalo, pelo, igralo in ustvarjalo, pa tudi izobraževalo. Mladi bobri bodo recimo v sklopu projekta Bobrove mlade oči že tretje leto zapored spoznavali slasti in pasti literarne in gledališke kritike, fotografije ter novinarstva. Na ustvarjalnih delavnicah pa bodo lahko pohajkovali med haikuji, razmišljali, kako pravljica preide v pesem, improvizirali, pisali besedila na glasbo ...
Produkcija za otroke podhranjena
»Bobri so tudi območje, kjer si producenti izmenjujemo mnenja in prakse. Oblikovala se je skupnost, ki motiva za sodelovanje ne vidi v dobičku, temveč v skupnem prizadevanju za vzgajanje občinstva,« je povedal Mihelič Syed in pri tem opozoril na upadanje gledališke produkcije za otroke in mlade v nevladnem sektorju. Krivdo kaže pripisati predvsem finančni podhranjenosti tega segmenta ustvarjalnosti. »Za uprizoritvene umetnosti na celotni neinstitucionalni sceni je na leto namenjenega toliko denarja, da z njim en javni zavod ne pokrije niti polovice letnih plač. Govorimo o 900 tisoč evrih,« je bil konkreten Mihelič Syed. Prav zato si je ob jubilejni ediciji privoščil tudi nekoliko kritičnosti, predvsem na račun nezainteresiranosti ministrstva za kulturo, da bi prepoznalo pomembnost festivala Bobri. Ministrstvo bi ga lahko strateško umestilo na polje kulturno-umetnostne vzgoje oziroma vsaj izkazalo interes, da ga finančno podpre. Bobre namreč v celoti vzdržuje MOL s 85 tisočaki na leto. Da so se Bobri že naselili tudi v Sežani, Domžalah in Novem mestu, pa je po mnenju Tiborja Miheliča Syeda dokaz, da gre za primer dobre prakse, ki bi uspešno delovala tudi na državni ali celo mednarodni ravni, vendar bi bilo Bobre treba sistemsko decentralizirati.
Bobri so se zajezili
Kljub splošnemu upadu odrske produkcije za otroke sta bili za Bobre pretekli dve leti najbolj plodni. Festival je z več kot 17 tisoč vstopnicami in več kot 220 dogodki doživel vrhunec. »Razlog sta bili zanimivi temi, ekologija in večkulturnost, in to, da se je festivalu želelo pridružiti vsako leto več producentov. Letos je dogodkov manj, po številkah se vračamo v leto 2014, kar je glede na majhno ekipo, ki pripravlja festival, in glede na razpoložljiva sredstva optimalno. Predvsem pa si želimo, da bi festival v prihodnjih letih pridobival po kvaliteti, ne zgolj po kvantiteti,« je povedala Tadeja Pungerčar, programska koordinatorka Bobrov.
