Boj za 18.217 opredeljenih ljubljanskih pacientov

V ZD Ljubljana se pripravljajo na prevzem primarnih programov Železniškega ZD, ta se še trudi, da bi jih ohranil.

Objavljeno
10. december 2015 16.34
Andreja Žibret
Andreja Žibret
Ljubljana – Zdravstvena zavarovalnica bo samo še do konca leta financirala programe primarne zdravstvene dejavnosti Železniškega zdravstvenega doma Ljubljana. Zanimalo nas je, kaj se bo zgodilo z 18.217 opredeljenimi ljubljanskimi pacienti v tem zdravstvenem domu.

Če med Železniškim ZD in lokalnimi skupnostmi do konca leta ne bo sklenjen drugačen dogovor, kot je denimo morebitna podelitev občinske koncesije, bodo njegove primarne programe, kamor sodijo splošna ambulanta, dispanzer za ženske, ambulantna fizioterapija ter zobozdravstvena dejavnost in zdravstvena vzgoje za odrasle, prevzeli za to pristojni lokalni zdravstveni domovi v Ljubljani, Novi Gorici, Postojni in Radečah ter Osnovno zdravstvo Gorenjske, je povedal Damjan Kos z zavoda za zdravstveno zavarovanje.

Zavarovalnica pripravlja anekse

Zdravstvena zavarovalnica je s takšno odločitvijo seznanila vse lokalne skupnosti, v katerih ŽZD izvaja zdravstveno dejavnost in ki so odgovorne nosilke mreže na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Kot je povedal Kos, je ljubljanska enota ZZZS 20. novembra pozvala Zdravstveni dom Ljubljana, naj predloži podatke, potrebne za pripravo aneksa k pogodbi, to so podatki o zdravnikih, zobozdravnikih in fizioterapevtih, ki bodo 1. januarja 2016 prevzeli program, njihove lokacije, urnike in čakalne dobe. Podobno poteka v drugih enotah zavarovalnice, kjer bo program ŽZD prenesen na lokalne zdravstvene domove.

Kot je znano, je ZZZS konec septembra Železniškemu zdravstvenemu domu že drugič delno odpovedal pogodbo o izvajanju programa zdravstvenih storitev, ker nima občinske koncesije za primarno zdravstveno dejavnost. Na dveh sestankih na ministrstvu za zdravje so vsi vpleteni, predstavniki ministrstva, ŽZD, MOL in zdravstvene zavarovalnice, poskušali najti optimalno rešitev za te programe v ljubljanski občini. Vendar za zdaj kaže, da bo tudi v Ljubljani rešitev takšna kot drugod, kjer ima ŽZD svoje enote, to je v Laškem, Postojni, na Jesenicah, v Novi Gorici in Pivki. Skupna vrednost njegovega primarnega programa je 1,75 milijona evrov na leto. V vseh šestih občinah skupaj ima 26.476 opredeljenih pacientov in 16 zdravstvenih timov in pol, pri čemer tim običajno sestavljata zdravnica oziroma zdravnik in medicinska sestra. Več kot dve tretjini pacientov in zdravstvenih timov v primarni zdravstveni dejavnosti je v Ljubljani; po podatkih zavarovalnice je to 11 zdravstvenih timov in pol.

V ZDL menijo, da dogovor ni potreben

V ZD Ljubljana, ki bo prevzel primarne programe ŽZD, so nam povedali, da je direktor Rudi Dolšak po telefonu že poklical v. d. direktorice ŽZD Boženo Glad in jo seznanil z dopisom, prejetim od zdravstvene zavarovalnice. Pravijo, da dogovor med MOL in ŽZD glede same dejavnosti ni potreben, ker je zavarovalnica o delni odpovedi pogodbe z Železniškim ZD ter prenosu programa na ZD Ljubljana s 1. januarjem 2016 že obvestila ZD Ljubljana in MOL.

V ZD Ljubljana pravijo, da si želijo, da bi primarni programi potekali v prostorih ŽZD tako kot doslej, z istimi zdravniki. Če pa to ne bo mogoče, bodo pacienti prihajali v prostore ZD Ljubljana. Glede na to, da je ŽZD lastnik stavbe na Celovški cesti, nas je zanimalo, kako bodo urejena lastniška razmerja nepremičnin. Toda v ZD Ljubljana so nam odgovorili, da nimajo vpogleda v lastniška razmerja in s tem niso seznanjeni.

Sekundarni programi bodo ostali

Ker ŽZD Ljubljana že ima koncesijo za sekundarno zdravstveno dejavnost, od ministrstva za zdravje jo je marca 2012 prejel za deset let, bo lahko te programe izvajal še naprej, ne glede na to, kaj se bo zgodilo s programi na primarni ravni, je povedal Kos. Sem sodijo programi interne medicine, dermatologije, ortopedije, otorinolaringologije, psihiatrije, okulistike, bolezni dojk, radiologije (izvajanja rentgena, mamografije in ultrazvoka) ter klinične psihologije in dispanzerja za mentalno zdravje. Lani sta bila s prestrukturiranjem v ŽZD izločena mamografija in program bolezni dojk, vpeljan pa je bil program urologije.

V. d. direktorice Železniškega zdravstvenega doma Božena Glad nam je po sredinem sestanku na ministrstvu za zdravje z vsemi vpletenimi povedala, da dogovora niso sklenili, še vedno pa se trudijo, da njihovi primarni programi ne bi bili preneseni na ZD Ljubljana in da bi jih skupaj s sekundarnimi, tako kot do zdaj, v ŽZD izvajali še naprej.