Tiskane izdaje
Na današnjem javnem odpiranju ponudb je posebej izstopala delniška družba Javna razsvetljava. Ta je skupaj s sopartnerji (Gorenjska gradbena družba, TELEG-M, Trgograd, Komunala Slovenske gorice) namreč v istem dnevu oddala osnovno ponudbo, nato pa še spremembo.
Dampinška ponudba?
Že s prvo je bila v vseh štirih ponudbenih sklopih s ceno 5,49 milijona evrov daleč najcenejša (dela v sklopu MOL+Dars bi izvedla za 2,61 milijona evrov, za Vo-Ko za 2,62 milijona evrov, za Energetiko za 140 tisočakov in za Elektro za skoraj 117 tisočakov).
V spremembi je v vseh štirih sklopih ponudbo še pocenila, tako da je skupna cena brez davka in hkrati končna ponudba znašala 4,87 milijona evrov (z 22-odstotnim davkom pa bi znašala 5,94 milijona evrov).
Podjetje Strabag AG (podružnica Ljubljana) je s sopartnerjema Lavacom in Garnolom Inženiringom kot drugi najcenejši ponudnik delo pripravljen izvesti za 5,89 milijona evrov, kar je za dober milijon več od Javne razsvetljave. Podjetje CPK iz Kopra, ki nastopa samostojno, a s podizvajalci, je navedlo ceno 6,08 milijona evrov, ljubljanska družba MAGG s sopartnerskima podjetjema Tames in Legartis ter podizvajalci pa 6,71 milijona evrov.
Težave z razpisom
Javni razpis, ki je bil objavljen že 16. avgusta, pa tudi sicer ni potekal po ustaljenih poteh. Zaradi ogromnega števila vprašanj in pripomb, da razpisni pogoji niso enakopravni za vse ponudnike, saj da naročniki zahtevajo nesorazmerno veliko število referenc glede na obseg posla, je bil ta podaljšan in spremenjen. Za 26. september napovedano odpiranje ponudb so prestavili na 15. oktober, hkrati pa močno omilili zahteve po že izvedenih cestnih in komunalnih delih in njihovi vrednosti ter spremenili opise del.
Revizija naročila ni izključena
Ali bodo spremembe javnega naročila zadovoljive za vse prijavljene ponudnike, pa bomo videli šele novembra ali decembra, ko bodo sledila pogajanja o končni ponudbeni ceni. Glede na zdajšnja huda cenovna odstopanja (med najcenejšo in najdražjo ponudbo je skoraj dva milijona evrov razlike) namreč ni izključena revizija javnega naročila katerega od neizbranih ponudnikov. Glede na zahtevnost projekta, katerega investitorji so MOL, Dars, Vo-Ka, Energetika in Elektro, se je namreč težko znebiti občutka, da najnižja cena ne vsebuje elementov dampinških cen.
Prijavi na KPK in računsko sodišče
Vseh sedem civilnih iniciativ, pobud in uličnih odborov iz ČS Vevče je Komisiji za preprečevanje korupcije in Računskemu sodišču poslalo skoraj identična dopisa. Prvi ima naslov sum korupcijskega delovanja v primeru Zaloške ceste, drugi pa revizija postopka za Zaloško cesto.
Omenjenima organoma so dali vedeti, da je MOL za Zaloško cesto že pred več kot 10 leti pripravila projekt, ki je takrat zaobjemal njeno ureditev na petkilometrskem odseku med izvozom z vzhodne avtoceste do podvoza v Zalogu. Krajani so imeli na predlog ureditve številne pripombe, najbolj pa jih je motilo, da naj bi bila na celotni terasi postavljena križišča in ne krožišča, kar da bi le zaviralo promet in zdajšnjega stanja ne bi v ničemer spremenilo.
Darsova vloga
Ob tem so opozorili, da je Dars že leta 1996, ko je gradil obvoznico okoli glavnega mesta, imel obvezo, da uredi tudi izvoz iz avtoceste na Zaloško cesto. Istočasno je gradil še »zbiralnik za olja in vodo« ob vzhodni strani vzhodnega traka obvoznice (od Golovca do odseka Ljubljana - Sneberje) in zanj porabil 99.130.836 evrov. Morda je bil namen pravi, toda investicija, razen ceste, popolnoma zgrešena in neuporabna.
Dars je za potrebe avtoceste odkupil zemljišča od avtoceste do širine 30 metrov. Isto je nameraval narediti tudi s posestvom družine Govednik, ki pa sploh ni v tem pasu. Toda, ker je prav na tem delu tudi »zgrešena investicija«, ki je očem prekrita, razen na izvozu iz AC Ljubljana - Sneberje in za Psihiatrično bolnišnico Polje, kjer se voda in vsa ostala navlaka neposredno izliva v reko Ljubljanico, saj zbiralniki ne delujejo, mu je zelo v interesu zemlja te družine.
Očitki občini
Občini zatem očitajo, da je na projektu Zaloške ceste vse do danes »delala« večinoma skrivnostno. Čisto po naključju so krajani zvedeli, da je bila marca letos na Upravno enoto Ljubljana vložena prošnja za pridobitev gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo dela Zaloške ceste - od križišča s Ceste v Slape do križišča z Zadobrovško cesto v dolžini 500 metrov. Celotna naložba naj bi znašala 8 milijonov evrov, ob tem, da bi v tem delu zgradili kanalizacijo, vodovod in plin iz dvopasovnice naredili štiripasovnico, križišča bi ostala nespremenjena, prav tako pa ozko grlo iz avtoceste do prvega križišča.
MOL obenem že 17 let toži družino Govednik in jim grozi z razlastitvijo nepremičnin - hiše, prek 40 let stare avtomehanične delavnice in parkirnih prostorov. Družina si le želi, da bi dobila zazidljivo parcelo, kjer bi lahko postavila hišo in še naprej izvajala svojo dejavnost . MOL pa jim je ponudila nezazidljivo parcelo. Iniciative so prepričane, da nad Govednikovimi ves čas izvajajo mobing tako občina kot DARS, saj ju vsak v svojem postopku toži za razlastitev družinskih nepremičnin.
Prijava suma korupcije in negospodarnosti
Na KPK so se obrnili zato, ker menijo, da gre v Primeru Zaloške za več utemeljenih sumov korupcijskega delovanja. MOL je po njihovem kljub temu, da nima vseh ustreznih dokumentov in zemljišč vseeno izpeljala postopek javnega naročila za izbor najugodnejšega izvajalca za rekonstrukcijo dela Zaloške ceste. Imajo še informacijo, da je vloženo prošnjo za pridobitev gradbenega dovoljenja občina celo umaknila in da naj bi jo ponovno vložila po treh tednih oziroma mesecu dni, medtem pa izvedla le nekaj »lepotnih« popravkov načrta.
Vodji Službe za razvojne projekte in investicije pri MOL pa očitajo, da je ves čas vedela, da je postopek nezakonit, a je kljub temu vztrajala pri objavi razpisa. Sumijo celo, da je izvajalec del že vnaprej določen, enako pa tudi vrednost del. Zapisali so številko osem milijonov evrov. Pri tem se sklicujejo na medijske objave, kjer da je MOL pojasnila, da so odločitev o objavi javnega naročila, preden so pridobili gradbeno dovoljenje, sprejeli zato, ker sta oba postopka dolgotrajna in zahtevna, odločba o izdaji gradbenega dovoljenja pa da ni pogoj za izvedbo samega postopka javnega naročila, temveč za uvedbo izbranega izvajalca v delo.
Iniciativam se zdi »uvedba izbranega izvajalca v delo« zelo sporna, sploh pa cena 8 milijonov evrov, saj vedo, da 3 kilometre vodovodnega in kanalizacijskega omrežja stane 2,2 milijona evrov. Zato se jim ne zdi možno, da bi šestkrat manjša razdalja stala štirikrat več.
Razumejo, da želi v tem projektu sodelovati tudi DARS, saj ima v neposredni bližini svojo »zgrešeno« investicijo, ne razumejo pa, zakaj je v postopek vključena prav Družba za avtoceste, ki je že leta 1996 prenesla na občino naročilo, da naj poskrbi za gradnjo tega izvoza.
V iniciativah menijo, da gre za dvojni sum kaznivega dejanja. Kršeno naj bi bilo je načelo integritete (kršitev 3. in 4. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije) in tudi načelo transparentnosti. Javni uslužbenci na ministrstvu za infrastrukturo in prostor in Darsu so bili po njihovem tisti, ki so razpolagali s finančnimi sredstvi pri javnem naročilu za gradnjo vzhodnega dela avtocestnega območja. Enako naj bi bilo tudi na MOL, kjer da so zavestno priredili razpis, za katerega so že vnaprej vedeli, kdo bo dela izvajal in ne da bi preverili, namenili sredstva, ki jih je določil župan ali pa vsaj podpisal dokument o rezervaciji denarja.
Javni uslužbenci, ki so vodili postopke, so po njihovem prepričanju vedeli za kršitve in namerno kršili zakonodajo. Na podlagi kodeksa o ravnanju javnih uslužbencev, pa bi morali tudi vedeti, da je takšno dejanje kaznivo. Vsi vpleteni v tej zadevi bi lahko kršili tudi kazenski zakonik, zlasti 257., 257. a in 258. člen, so še dodali. O tem problemu so pretekli mesec na sestanku v Trstu seznanili celo podpredsednico Evropske komisije Viviane Reding.
Na računsko sodišče pa so poslali predlog za revizijo postopka javnega naročila za Zaloško cesto, saj sumijo, da gre za negospodarno razpolaganje z davkoplačevalskim denarjem.
