Boj za lastništvo zelenice ob stadionu se bo še vlekel

Ljubljana – Ali bo stanovalcem pripadla zelenica ob Plečnikovem stadionu ali ne, še dolgo ne bomo izvedeli. Na včerajšnjem naroku na okrajnem sodišču v Ljubljani so vsem strankam predali le izvedensko mnenje sodnega izvedenca, nato pa je sodnica zadevo prekinila, saj je dobila zahtevek za svojo izločitev iz postopka in prenos zadeve na drugo sodišče.

Okrajna sodnica Lea Stegne je vsem strankam dala vedeti, da naroka ni preložila le zato, da je lahko strankam predložila izvedensko mnenje sodnega izvedenca Braneta Kovača. Pri tem je poudarila, da je to storila zaradi načela gospodarnosti, saj bi vročanje obsežnega gradiva po pošti pomenilo previsoke sodne stroške. Prav tako je vsem dala 30 dni časa, da pripravijo svojo pripombe in stališča oziroma se opredelijo o izvedenčevih ugotovitvah in predlogih možnih rešitev.

Razdružena zadeva

V omenjeni zadevi je zanimivo to, da je bil sprva enoten postopek ugotavljanja pripadajočih zemljišč k Fondovim blokom razdružen, tako da zadevo zdaj ločeno vodijo za 10 parcel med bloki, za eno veliko in najbolj sporno zelenico med bloki in Plečnikovim stadionom pa posebej. Ne glede na to pa je izvedenec pripravil izvedensko mnenje za vse tamkajšnje parcele.

Na ločenih obravnavah smo tako lahko dvakrat slišali isto zgodbo, pri čemer smo zvedeli, da je odvetnica lastnikov stanovanj iz Fondovih blokov (gre za stanovalce s Koroške 2 do 26) zahtevala izločitev sodnice Lee Stegne iz postopka, odvetnica družbe Bežigrajski športni park (BŠP) pa je predlagala obravnavo na drugem pristojnem sodišču. Zaradi navedenega sodnici ni preostalo drugega kot da narok preloži za nedoločen čas.

Kaj jih je zmotilo

Zakaj družbi BŠP ne ustreza več sojenje na ljubljanskem okrajnem sodišču nismo zvedeli, smo pa od odvetnice Fondovih blokov Marije Bele Vatovec dobili pojasnilo, zakaj dvomijo o nepristranskosti omenjene sodnice. V povzetku razlogov za zahtevo za izločitev sodnice Lee Stegne je zapisala, da so se za to potezo odločili zato, ker »je v postopku že večkrat ravnala pristransko in očitno pod pritiskom nasprotne stranke«.

Sodnici Fondovci očitajo, da kljub obrazloženi prošnji predlagateljev ni preložila naroka, razpisanega za 16. december. Ti so namreč izkazali, da ima njihova pooblaščenka istočasno drugo obravnavo. Sodnica je prošnjo za preložitev zavrnila z obrazložitvijo, da je decembrski narok namenjen vročanju izvedeniškega mnenja, kar se je izkazalo za netočno, saj je bil dejansko razpisan prvi narok, na katerem sodišče vsebinsko obravnava zadevo. Pravica stranke, da jo v postopku zastopa izbrani odvetnik, je po prepričanju Bele-Vatovčeve del ustavne pravice do sodnega varstva. Zadeva je izredno obsežna in strokovno zahtevna, zato bi bilo predlagateljem v škodo, če bi se naroka udeležil drug odvetnik, ki se z zadevo ne bi mogel dovolj seznaniti. Ravnanje sodnice, ki ni ugodila predlogu za preložitev obravnave, vzbuja dvom o njeni nepristranskosti, saj je s tem predlagajoči stranki odvzela možnost zastopanja pred sodiščem na prvem naroku za glavno obravnavo.

Dvojna merila?

Tudi pred tem je sodnica neenakopravno obravnavala pravdne stranke, pravi Bele-Vatovčeva. Ugodila je predlogu za ločeno obravnavanje parcele številka 312 k. o. Bežigrad, čeprav je bilo jasno, da je mogoče voditi postopek samo za vse parcele skupaj. Nadalje je iz pridobljenih zapisnikov skupščine BŠP nastal vtis, da utegne imeti MOL določen vpliv na postopanje sodišča, saj je sodnica s svojimi odločitvami sledila predlogom nasprotne stranke glede ločenega obravnavanja zadev, predloga predlagateljev za ponovno združitev pa ni niti obravnavala.

Pristranskost sodnice po odvetničinem mnenju izhaja tudi iz njenega ravnanja, ko je dovolila udeležbo družbi GSA d. o. o., pri čemer je štela, da je njen interes za udeležbo v postopku podan že s tem, da je družbenik v družbi Bežigrajski športni park, kar je v nasprotju z zakonitimi določili, saj ima družba svojo pravno osebnost, družbeniki kot taki pa razen pravice do upravljanja nimajo nikakršnih drugih interesov in niso poistoveteni z družbo. Izločitev sodnice je bila zato predlagana za zagotovitev ustavne pravice do nepristranskega sojenja.

Je zavlačevanje v interesu vseh?

Kdaj bo odločeno, ali bo sodnica izločena, ali ne, bomo najbrž zvedeli kmalu po novem letu, saj bo o tem odločila predsednica okrajnega sodišča. Dlje pa bo treba čakati na odločitev, ali bo sojenje preneseno na drugo okrajno sodišče, saj bo o tem zahtevku odločalo vrhovno sodišče.

Vsekakor pa se bo postopek ugotavljanja pripadajočega zemljišča k Fondovim blokom za Bežigradom zavlekel v šesto leto. Stanovalci so ga namreč sprožili že decembra leta 2009.