Boj za programe Železniškega zdravstvenega doma

Ljubljana – Zavod za zdravstveno zavarovanje je konec septembra Železniškemu zdravstvenemu domu Ljubljana (ŽZD) že drugič delno odpovedal pogodbo o izvajanju programa zdravstvenih storitev, ker nima občinske koncesije za primarno zdravstveno dejavnost.

Odpovedni rok se izteče konec decembra, kar pomeni, da bo zavarovalnica samo še do konca leta financirala programe primarne dejavnosti v tem zdravstvenem domu, med katere sodijo splošne ambulante, dispanzer za ženske, ambulantna fizioterapija ter zobozdravstvena dejavnost in zdravstvena vzgoja za odrasle.

Rešitev v dobrih dveh mesecih

Da bi rešili zaplet, se je ŽZD obrnil na ministrstvo za zdravje, še en sestanek je bil včeraj. Kot je povedal direktor ljubljanske enote ZZZS Marjan Sušelj, so se vse občine, kjer ŽZD izvaja svoje programe, opredelile za njihov prenos v lokalne zdravstvene domove. V Ljubljani, kjer je opredeljenih največ pacientov, pa ŽZD vztraja pri dosedanji organizaciji in od ljubljanske občine pričakujejo koncesijo za primarno zdravstveno dejavnost. Od obeh pričakujejo rešitev za nemoteno izvajanje programa še naprej, ki pa jo morata najti hitro, v dobrih dveh mesecih.

Nejasni in nerazumljivi interesi

Božena Glad, v. d. direktorice zdravstvenega doma, katerega ustanovitelj so Slovenske železnice, pravi, da jih je ponovna odpoved pogodbe z zdravstveno zavarovalnico močno začudila, še posebno zaradi sodbe koprskega višjega sodišča, ki je pritrdilo prvostopenjskemu, okrožnemu sodišču v Ljubljani, da je bila prva delna odpoved pogodbe z ZZZS izpred dveh let neveljavna. »Interesi, ki pri tem vodijo zavarovalnico, so za nas nejasni in nerazumljivi, še zlasti ob dejstvu, da je interes za rešitev neurejenih vprašanj izrazilo ministrstvo za zdravje, kjer je bil le nekaj dni pred ponovnim prejemom delne odpovedi organiziran prvi skupni sestanek predstavnikov ministrstva, zavarovalnice in ŽZD.«

Zapleti se sicer vlečejo že več let. Začeli so se s tem, ko je računsko sodišče maja 2012 opozorilo, da ZZZS nima ustrezne podlage za sklenitev pogodbe o izvajanju zdravstvenih dejavnosti z ŽZD; ustanovitelj, Slovenske železnice, bi namreč moral pridobiti koncesijo za primarno zdravstveno dejavnost od občine in za sekundarno od ministrstva. Kot je znano, je ministrstvo Železniškemu zdravstvenemu domu že marca 2012 za deset let podelilo koncesijo za opravljanje sekundarne zdravstvene dejavnosti, za programe interne medicine, dermatologije, ortopedije, otorinolaringologije, psihiatrije, okulistike, bolezni dojk, radiologije (izvajanja rentgena, mamografije in ultrazvoka) ter klinične psihologije in dispanzerja za mentalno zdravje. Lani sta bila s prestrukturiranjem izločena mamografija in program bolezni dojk, vpeljan pa je bil program urologije, kjer je na začetku delal nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar.

Občina je lani enoletno koncesijo odvzela

Predvsem zaradi dolžine trajanja pa se je zapletlo z občinsko koncesijo; občina, ki bi rada programe te zdravstvene ustanove priključila svojemu javnemu zavodu, Zdravstvenemu domu Ljubljana, ji je novembra 2013 podelila enoletno koncesijo, za katero pa so v ŽZD menili, da bi morala trajati več let; tako je sredi julija lani občina koncesijo odvzela. Železniški zdravstveni dom je zoper njo v zvezi s tem sprožil tri upravne spore in jih izgubil. Toda zavarovalnica je njegove programe nemoteno financirala še naprej, ker je bilo med njima še vedno veljavno pravno razmerje iz pogodbe, sklenjene 26. aprila 2012. Poleg tega je višje sodišče v Kopru konec maja potrdilo neveljavnost delne odpovedi pogodbe izpred dveh let. V gospodarski spor med Železniškim ZD in zavarovalnico pa se je kot stranski intervenient vključila tudi ljubljanska občina.

V šestih občinah 26.476 pacientov

Zavarovalnica je poleti začela v skladu s splošnim dogovorom za leto 2015 sklepati letne in petletne pogodbe z izvajalci zdravstvene dejavnosti. Kot pojasnjuje vodja sektorja za informiranje in odnose z javnostmi Damjan Kos, ZZZS do izteka roka, to je do konca avgusta, od ŽZD ni prejela ustrezne dokumentacije, vključno s koncesijsko, na podlagi katere bi pripravila novo pogodbo. Koprsko sodišče je namreč v obrazložitvi sodbe med drugim pojasnilo, da morata ŽZD in ZZZS v primeru spremenjenih razlogov, torej ob upoštevanju, da ŽZD nima več občinske koncesije, na novo skleniti pogodbo: zavarovalnica pa ima zaradi na novo nastalih okoliščin pravno podlago za delni odstop od pogodbenega razmerja.

Kot je še pojasnil, Železniški ZD trenutno izvaja primarno zdravstveno dejavnost s 16,5 zdravstvenega tima v šestih občinah, skupna letna vrednost programa pa je 1,75 milijona evrov. V vseh enotah te zdravstvene ustanove je svojega zdravnika izbralo 26.476 ljudi, od tega jih je skoraj dve tretjini, 18.217, v Ljubljani. V zavarovalnici pravijo, da delna odpoved pogodbe ne zmanjšuje dostopnosti zavarovancev do zdravstvenih storitev, občine, ki so odgovorne za mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni, pa so dolžne pravočasno in ustrezno razporediti program. To lahko storijo s priključitvijo zdravstvenih timov pristojnim zdravstvenim domovom ali z razpisi poiščejo koncesionarja, prijavi pa se lahko tudi ŽZD. Zavarovalnica od občin pričakuje, da bodo za to poskrbele do konca leta.

Tudi MOL bi programe priključila svojemu zavodu

Vodja mestnega oddelka za zdravje in socialno varstvo Tilka Klančar pravi, da je v ljubljanski občini najboljša rešitev prenos vseh programov in infrastrukture v izvajanje Zdravstvenega doma Ljubljana, ki bi prevzel tudi vse zaposlene, ki bi to želeli. V ŽZD ves čas opozarjajo na pomen sklepa o mreži javne zdravstvene službe na primarni ravni v mestni občini, sprejetega februarja 2004, ki je še vedno veljaven in potrjuje, da je ŽZD od ustanovitve leta 1953 ves čas nemoteno izvajal primarno zdravstveno dejavnost v ljubljanski občini. Na to pa Klančarjeva pravi, da gre le za seznanitev s stanjem na ta dan. »Dejstvo je, da je tako v tistem času kot še danes ŽZD izvajal navedene programe nezakonito, kot je bilo nedavno dokončno dokazano na sodišču.«

V. d. direktorice Božena Glad poudarja, da ŽZD že več kot 60 let uspešno zadovoljuje interese prebivalstva po zdravstvenih storitvah, tudi v Ljubljani, ves čas na isti lokaciji, na Celovški cesti: »Nikakor ni treba, da bi le zaradi lokacije našega zavoda preprosto pozabili na temeljne potrebe prebivalstva. Vztrajno upamo, da bodo odgovorni sprejeli rešitve, ki bodo v korist našim uporabnikom in bodo zagotovile nemoteno nadaljevanje dela našega zavoda, ki je tudi po obsegu zelo pomemben ponudnik zdravstvenih storitev.«

Ministrstvo: ŽZD bi se moral povezati z občinami

Na ministrstvu so na vprašanje, kje vidijo rešitev, odgovorili, da Železniški ZD ni javni zavod, ki ga po zakonu o zdravstveni dejavnosti lahko ustanovi le občina, temveč zavod s pravico javnosti, katerega ustanovitelj so Slovenske železnice. Zato bi se moral za izvajanje javne zdravstvene službe povezati z občinami Ljubljano, Novo Gorico, Postojno, Pivko, Jesenicami in Laškim (za ambulanto v Zidanem Mostu) ter pridobiti občinske koncesije ali najti drugačno rešitev.