Tiskane izdaje
Mestna občina sicer za pridobitev lastninske pravice od leta 2007 toži Gjurovo podjetje Video Art, ki je v zemljiški knjigi vpisano kot lastnik zemljišča. Zahteva, da se tam – kot še na nekaterih okoliških parkiriščih in igriščih, ki so prav tako v Gjurovi lasti – vpiše kot lastnica funkcionalnega zemljišča. To območje tudi ni predvideno za vrtičkarstvo.
Glede na občinski prostorski načrt gre namreč za del območja centralnih dejavnosti za vzgojo in primarno izobraževanje, na katerem je dopustna gradnja objekta za potrebe lokalne samouprave, družbenih dejavnosti in društev, treba pa je urediti tudi odprta športna igrišča za potrebe šole, toda vrtički v načrtu niso omenjeni. Gjura v tem ne vidi težave, zato o nameri, da za šišensko šolo postavi vrtičke, ni obvestil občine, prav tako si ni pridobil nikakršnega dovoljenja, saj je lastnik zemljišča. Z mestne občine še nismo dobili pojasnila, ali se strinjajo z Gjurovo namero, ali pa bodo kakorkoli ukrepali, iz šišenske četrtne skupnosti pa naj bi jih že opozorili na sporne posege pri osnovni šoli.
Neuresničene obljube občine
Zaradi velikega povpraševanja po obdelovalni zemlji za vrtičke, ki presega razpoložljiva zemljišča v občinski lasti, so na spletni strani MOL pred časom obvestili občane, da so jim pripravljeni posredovati pobude lastnikov zemljišč, ki bi svojo zemljo ponudili vrtičkarjem. Župan Zoran Janković je sicer pred leti napovedoval, da bodo vrtički le na točno določenih lokacijah in da bo občina uredila »tipske« vrtičke in jih dala občanom v najem za evro na kvadratni meter. Takrat so na občini tudi izpeljali odmevne čistilne akcije, v katerih so na več krajih podrli nelegalno urejene vrtičke in pripadajoče objekte. Toda intenzivnemu rušenju ni sledilo urejanje novih površin za samopreskrbo.
Gjura trdi, da se je za vrtičke ob šolskem poslopju odločil prav zaradi zanimanja stanovalcev. Na vprašanje, ali bo kot lastnik več zemljišč podobno storil tudi na drugih lokacijah, pa odgovarja: »Do zdaj še nisem razmišljal o širitvi. Vse je odvisno od zanimanja stanovalcev.«
Ker na zemljišču v Zgornji Šiški ni dovoljena gradnja objektov, tam lop za potrebe vrtičkarjev ne bo, ga bodo pa po Gjurovih besedah ogradili z največ poldrugi meter visoko ograjo, kot to predvideva prostorski akt. Podjetnik je prepričan, da bodo vrtičkarji za vodo in vso potrebno opremo za vrtnarjenje brez težav poskrbeli sami, saj so bloki blizu. Cena za kvadratni meter zemlje je enaka ceni najema občinskih vrtičkov, toda na teh imajo uporabniki zagotovljeno preskrbo s pitno vodo, lopo, urejena sta tudi odvoz odpadkov in kompostiranje.
Čeprav Gjura zatrjuje, da novi nepremičninski davek ni razlog za oddajo zemlje vrtičkarjem, češ da »ta lani še ni bil aktualen«, pa Ksenja Kokalj, ki prek svojega nepremičninskega podjetja oddaja Gjurovo zemljišče, pravi, da je pobuda nastala prav zaradi davka. Po njenem bodo na splošno zemljišča tako visoko obdavčena, »da bo to lastnike prisililo, da z njimi nekaj naredijo«. Dodaja, da je povpraševanje po vrtičkarstvu v tem delu mesta zelo veliko.
Ponavlja se zgodba s količki
Na posledice, ki bi jih lahko imel nepremičninski davek na največje lastnike funkcionalnih zemljišč v Ljubljani, ki bi sicer morala pripadati etažnim lastnikom (poleg Gjure tudi Giposs in MOL), je že opozarjal mestni svetnik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je bilo vezano na stanovanje, novi davek pa bo obremenil vsako parcelo, in to z 0,15-odstotno stopnjo v primeru funkcionalnih zemljišč, sicer pa 0,5-odstotno.
»Ta davek bi moral prisiliti lažne imetnike funkcionalnih zemljišč, da bi jih dali etažnim lastnikom. Toda Gjure očitno ne bo, ker je spreten in gre v bitko, tako da bo nezakonito dal vrtičke v najem in bo s tem prihodkom plačal davek,« pravi Jazbinšek. Meni, da je tožba MOL do Gjure »fiktivna, saj ne moreš tožiti za tuja zemljišča«. Pri tem opozarja na sklep, ki ga je mestni svet sprejel kmalu po Jankovićevem prevzemu županske funkcije in v katerem jasno piše, da se lastnikom stavb oziroma etažnim lastnikom prizna lastninska ali solastninska pravica na zemljiščih, ki ustrezajo pojmu in obsegu funkcionalnega zemljišča, in da jim mora MOL izdati zemljiškoknjižno dovolilo za vpis v zemljiško knjigo.
To je po Jazbinškovem mnenju prvi greh občine pri problematiki funkcionalnih zemljišč. Druga napaka je, da MOL v okviru evidence nepremičnin ni pripravila elaborata o tem, komu pripadajo funkcionalna zemljišča. »Tretji greh pa bo, če bomo dovolili vrtičke na lokacijah, kjer v občinskem prostorskem načrtu niso predvideni.« Jazbinšek dodaja, da se z vrtički ponavlja zgodba količkov s parkirišč, le da v tem primeru »ne bo nihče ogrožen, razen splošnega parkovnega vzdušja«.
