Ljubljana – V spor za lastništvo zelenic, otroških igrišč, dovoznih cest in parkirišč, ki jih je pred leti od Gipossa za simbolično ceno odkupil Bojan Gjura, se poleg MOL vključuje vse več Šiškarjev. To je bistvo današnje obravnave na ljubljanskem okrožnem sodišču.
Spor bo dolgotrajen
Kot smo razbrali iz besed, razprave in sklepov okrožne sodnice Jelke Podgoršek, se obeta dolgotrajen postopek. Vsem je namreč dala vedeti, da je zadevo morala prevzeti po sklepu višjega sodišča. To je 30. maja letos namreč ugotovilo, da v tem primeru ne gre za gospodarski spor, temveč za pravdno zadevo. Ker gre za obsežno gradivo, ki so ga v spis doslej vložili odvetniki MOL, Gipossa, Bojana Gjure in njegovega podjetja Video Art, pa tudi etažni lastniki več šišenskih blokov, je nadaljevanje zadeve morala prestaviti na 10. april prihodnjega leta.
Nadaljevanje razprave čez štiri mesece
Skoraj štirimesečni premor je logična posledica dejstva, da se je že tako debel spis v zadnjih nekaj tednih in dnevih močno odebelil z vstopom večjega števila novih stranskih udeležencev (gre za etažne lastnike iz blokov na Rašiški 1 in 3, ki so se v tožbi proti Gjuri pridružili lastnikom stanovanj iz hiš v Ulici Ane Ziherlove 2-8), odvetnika stanovalcev pa sta med razpravo napovedala še več novih tožb stanovalcev.
K temu je treba dodati še sodničino opozorilo, da bo treba k vstopu v pravdo pozvati še DSU (Družba za svetovanje in upravljanje), da nobena od vpletenih strani očitno ni pripravljena na kompromisni dogovor in da bodo vsi skupaj morali proučiti nedavno vložene pripravljalne vloge in odvetnikom dati čas, da nanje odgovorijo. Posebej bo morala odločiti tudi o predlogu odvetnikov etažnih lastnikov iz Šiške, naj združi vse tožbene zadeve v eno
Gjura ne popušča
Na današnji razpravi, ki so se je poleg odvetnikov vseh strani udeležili še Bojan Gjura in stanovalki iz Šiške, smo slišali precej zanimive besedne dvoboje. Gjura in njegov odvetnik sta, denimo, trdila, da je zemljišče, ki pripada stanovalcem šišenskih blokov, le zelenica pred hišo, nikakor pa zemljišče na nasprotni strani dovozne ceste. Stanovalki in njihovi odvetniki pa so dejali, da ne gre le za košček travnika, temveč za vse nekdanje funkcionalno zemljišče ob blokih, ki zajema tudi igrišča, zelenice in parkirišča.
Gjura jim je skušal razložiti, da je od Gipossa kupil gradbene parcele, za katere MOL ni uveljavljala predkupne pravice niti jih ni hotela kupiti na prostem trgu. Prav tako mu ni jasno, zakaj tega ni storil kdo izmed 2000 stanovalcev. Nato je vprašal, ali imajo stanovalci v pogodbah zapisano, da jim ta zemljišča pripadajo. Spraševal se je še, zakaj mu je potem država dovolila, da se je na za stanovalce in MOL spornih zemljiščih lahko vpisal v zemljiško knjigo in zakaj lahko zanje vsako leto plačuje 20.000 evrov davka.
Ena od stanovalk mu je odvrnila, da imajo v pogodbah zapisano trajno uporabo funkcionalnih zemljišč. Odvetniki pa so mu pojasnili, da je spor prav v tem, da si trije lastijo isto zemljišče (MOL, stanovalci in Gjura) in da zato občina in stanovalci kot nično izpodbijajo tudi njegovo pogodbo o odkupu teh zemljišč od Gipossa.