»Brez samonikle kulture bi padli v luknjo«

Aktivistka in umetnica, ki končuje študij etnologije, že leta deluje na Metelkovi, bila pa je tudi del skupine, ki je nekdanjo tovarno Rog leta 2006 odprla za javnost. »So poskus dostojnega preživetja v današnji družbi, tudi v intelektualnem smislu,« Sanja Žmavc opisuje tovrstne samoorganizirane prostore. »Kam bi se ljudje na robu družbe ali tisti, ki so pred svojim časom, vključili, če teh prostorov ne bi bilo?«

Že pred leti ste v pogovoru za Delo dejali, da samonikla prizorišča ne sledijo sredinskim tokovom. Kakšni so ti tokovi danes?

Predvsem potrošniški, kopipejstanje, pri čemer vsebina ni pomembna, samo da je dobro videti. Danes nekdo za neko stvar prej da denar kot pa svoj čas, kaj šele delo. Pri samoniklih prizoriščih je prav nasprotno, obstaja svoboda v smislu, da ni zbirokratiziranih kriterijev, vsebine se praviloma ne določajo za eno do pet let vnaprej, ni ne odgovornosti do tistega, ki financira programe, ker to načeloma ne obstaja, ne pritiska v odnosu do estetike družbeno sprejemljivega, kaj je torej primerno in kaj ni. To je dobro, ker pomeni, da lahko tu delujejo in nastopijo uveljavljeni in tudi neuveljavljeni avtorji. To ponuja možnost nastanka novih izrazov, mešanja idej, živega prenosa znanja o tehnikah in prostega pretoka kulturne produkcije. In ljudje potrebujejo tak način delovanja, zato je pravzaprav zmeraj obstajal.

Na aprilskem simpoziju v Rog ste med drugim poudarili, da v takšnih prostorih potekajo dejavnosti, ki vplivajo tudi na institucionalno produkcijo.

Seveda, gre za vsečasni soobstoj in medsebojno povezanost »nizke« in »visoke« umetnosti. Neformalni prostori opravljajo funkcijo svojevrstne talilnice vsebin in kadrov, ki so potrebni za izvajanje te vsebine. Omogočajo pogoje, da vsakdo, ki ima voljo, lahko deluje. Produkcija je obsežnejša in pestrejša kot na primer v kulturnih institucijah, kar ustvarja maso, iz katere se sploh lahko naredi selekcija.

Toda zakaj bi potem takšne prostore hoteli zapreti?

Zaradi ignorance, inercije in predvsem nepoglobljenosti ter nerazumevanja, skratka, popolne nekompetentnosti kadrov, ki ustvarjajo kulturno politiko. Iz njihovih poskusov »ureditve« oziroma birokratizacije kreativnih procesov je razvidno, da se niti ne zavedajo, kaj je kultura, kako bi si potem sploh lahko predstavljali, kako umetnost nastaja? Oni tako rekoč žagajo vejo, na kateri sedijo, ker večina sodobne slovenske kulturne produkcije posredno ali neposredno izvira prav iz samoniklih prostorov.

Na primer?

Center kulture Španski borci ponuja boljše pogoje delovanja sodobnim plesalcem, ki so včasih vadili v Rogu. V Kinu Šiška najdejo zaposlitev številni profesionalci, ki so pridobivali znanje na primer na Metelkovi. V Muzeju sodobne umetnosti je stalna razstava o zasedbi Metelkove. Če bi v tem trenutku prenehali obstajati samonikli kulturni prostori, si lahko samo predstavljamo luknje v programu leta 2026 znotraj kulturnih institucij. Da tega, kako se trži kulturna izvirnost samoniklih prostorov v turističnih panogah, niti ne omenjam, ker se s tem dovolj hvalisajo prav tisti, ki bi takšne prostore zatrli.

Občina je zdaj vložila milijonsko tožbo proti osmim uporabnikom Roga.

Občina je javna institucija, Rog javna lastnina, ti ljudje pa so vlagali lastna sredstva, da bi vzdrževali javno lastnino ter delovali v javnem interesu, a jim zdaj grozi denarna kazen. Tudi to kaže, kaj je s to družbo bistveno narobe. Pravna država ne funkcionira. To potrjuje tudi napad na Metelkovo pred tednom dni. Kako je mogoče, da skupina okoli dvajsetih moških pride in na javnem prostoru kar tako počez tepe kogarkoli, ki ga sreča? Pri tem niti ne vejo, koga tepejo, ampak zgolj pridejo na ciljano lokacijo, iz sovraštva. In čeprav je to protiustavno dejanje, nisem slišala, da bi bili v zaporu. Morda jih policija še lovi, ampak dvomim.

Z ljubljanske policijske uprave so sporočili, da ne, ker poškodovani v napadu ni podal prijave.

Zdaj hočejo na posameznika, ki je žrtev tega napada, zvaliti odgovornost, ker sistem ne deluje. Kaj je potem naloga javnega tožilstva? Sobotni napad je konkreten napad na ustavo Republike Slovenije. Če je razlog za nasilje spolna, religijska, rasna ali nacionalna pripadnost, je to kaznivo dejanje, toda policija se s tem ne ukvarja, ker nekdo ni vložil prijave? Po drugi strani pa po ulicah deli prekrškovne kazni, kot se čedalje bolj pogosto sliši, celo povsem neupravičene?

Nisem zasledila, da bi se kdo od političnih predstavnikov oglasil v zvezi z napadom.

Samoniklim prostorom, kot sta Metelkova in Rog, očitajo nepokorščino in protidržavno delovanje, v bistvu pa sama oblast deluje protidržavno. Celoten državni aparat deluje protidržavno, in to kaže tudi ignoranca do resnih problemov, kot je nasilje zaradi nestrpnosti. Kakšno je torej sporočilo? To, da ima slehernik možnost ali biti tepen ali pa se organizirati in tepsti nazaj. Toda če pride do tega, nismo daleč od nošenja orožja. Ali res hočemo živeti kot na divjem zahodu?

Kako razumete, kot jim pravite, samonikle prostore?

Poskušajo aktivno, konstruktivno in kreativno živeti svoje življenje. Združujejo ljudi različnih generacij, ki bi radi nekaj naredili in ustvarjali. Takšni prostori zato niso dobra ciljna populacija potrošniških prijemov. Tak način življenja tudi ne gre z roko v roki s kapitalističnimi težnjami, da bi bilo čim več površnosti, strahu, kupovanja v trgovinah, nezainteresiranosti, in to vse zgolj zato, da se v zaodrju te gledališke predstave, ki ji pravimo aktualna politika, lahko dogaja prost pretok kapitala v žepe tistih, ki jim nikoli ne bo dovolj.