Buče, fižol in korenje tudi sredi mestnega betona

Pridelovanje hrane nameravajo spodbujati na različne načine, tudi vključiti v pouk in vzgojo.

 

Objavljeno
14. september 2012 17.24
EKO VRT
Andreja Žibret, Ljubljana
Andreja Žibret, Ljubljana

Ljubljana - Tudi sredi mestnega betona je mogoče urediti šolski ekovrt, učilnico na prostem. Buče, fižol, dišavnice in še kaj gojijo tudi na Gimnaziji Šiška, ki je skupaj s 150 vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami vključena v Mrežo šolskih ekovrtov v okviru Inštituta za trajnostni razvoj (ITR).

Na Gimnaziji Šiška, ki je sicer znana po športnih oddelkih, so lani spomladi dijaki takratnega 2.a pred vhodom v šolo pod vodstvom profesorice biologije dr. Helene Črne Hladnik uredili zelenico. Pri pouku biologije so se učili o naravnem kroženju snovi, zato so na zelenico postavili čoln dijaka kajakaša, ki ga več ne uporablja, in ga tako reciklirali, pripovedujeta dijakinji sedanjega 4.a. Eva Pavlovič in Karin Ivančič. V čolnu so uredili zeliščni vrt in aromatične rastline posadili tudi v okolici.

Imajo tudi zbiralnik za deževnico in kompostnik

V naslednjem šolskem letu so v šolskem atriju, ki je odmaknjen od ceste, ustvarili zelenjavni ekovrt. Pri tem so se veliko naučili o bioloških značilnostih rastlin, pa tudi, kako vzgojiti zelenjavo, ki je ni nujno kupovati samo na tržnici, pripovedujeta dijakinji. Pripravili so veliko visoko gredo, ki omogoča, da se z razgradnjo organskih snovi sprošča toplota in je mogoče pridelati zgodnejšo zelenjavo, hitreje nastaja humus za rodovitnejša tla, pa tudi površina je večja. Oblikovali so tudi gredo na ključ in štiri gomilaste grede. Večinoma so uporabili organski material iz okolice šole in zemljo, ki so jo izkopali pri pripravi gred. Med drugim so posadili stoletno čebulo, česen, fižol, papriko, paradižnik, pa tudi dišavnice, kot je na primer sivka. Na vrtu pa je hišnik namestil zbiralnik za zbiranje deževnice s strehe in kompostnik.

Med počitnicami vrt ni bil oskrbovan, prepustili so ga naravi; zaradi letošnje suše so buče ostale drobne, tudi fižol se je posušil, zato v prihodnje razmišljajo, da bi med počitnicami oblikovali skupino, ki bi skrbela za vrt, pravi profesorica. Pri pouku že navdušuje dijake 2.f, ki so pokazali interes za vrt. Za delo na vrtu so imeli dve večji akciji, veliko so postorili med odmorom, odstopili kakšno uro pouka, včasih pa ostali tudi po 7. uri pouka.

Majhni vrtički lahko nastanejo tudi v koritih

V okviru Ekotedna je svoje dejavnosti predstavil tudi Vrtec Antona Medveda Kamnik, kjer v projektu Naš vrt, Naša hrana, pomagajo otrokom graditi odnos do rastlinskega sveta in navdušiti tudi starše. Z ureditvijo različnih vrtnih kotičkov, ko so zelenjavni, zeliščni, sadni, okrasni, čutni (s klopcami, rožami in dišavnicami), se izkustveno učijo in opazujejo rast rastlin skozi letne čase, vonjajo, tipajo, okušajo, se veselijo pridelkov.

Otroci radi sodelujejo, nabirajo vrbovo šibje, pomagajo urediti gredice in z risanjem označiti, kaj raste na njih. Sadijo solato, jagode, ribez, pobirajo jabolka in tudi degustirajo. Pripravljali so napitek iz melise in šabeso iz bezga ter vse popili; kar otroci sami naredijo, jim je všeč, ugotavljata vzgojiteljici Olga Prešeren in Helena Virant. Vrtec s tisoč otroki ima 14 enot in vse nimajo enakih možnosti za oblikovanje vrta; kjer ni zelenih površin so se znašli tako, da so oblikovali žleb in vanj posadili rastline, v bloku pa so denimo naredili majhne vrtičke v koritih.
Na ITR so s projektom Šolski ekovrtovi začeli januarja lani s finančno podporo Švicarskega sklada.

Po letu dni pa so projekt spremenili v svoj program. Vodja ITR Anamarija Slabe pravi, da je namen spodbuditi oblikovanje šolskih ekovrtov po vsej Sloveniji in jih vključiti v pouk in vzgojo ter pri tem spodbujati pridelovanje hrane, sodelovanje in izmenjavo izkušenj med šolami. Za oblikovanje visokih in spiralastih gred je potrebno znanje in pri tem šolam in vrtcem pomaga permakulturna strokovnjakinja Jožica Fabjan. Potrebujejo podporo podjetij, lokalnih skupnosti in državnih institucij. Anamarija Slabe pravi, da je sicer veliko moralne in verbalne podpore, financiranje pa je šibko. Med drugim bi potrebovali tudi več javnih razpisov, na katerih bi lahko kandidirali za sredstva.

Šolski vrtičkarji v glavnem mestu

Med 150 vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami, ki skrbijo za šolske ekovrtove, jih je tudi 30 v Ljubljani in okolici, tako imajo tudi otroci, ki večinoma živijo v mestu, priložnost izvedeti, da na primer korenje ne zraste v supermarketu. Med njimi so na primer OŠ Miška Kranjca, OŠ Vič, BIC Ljubljana - Gimnazija in veterinarska šola, Dijaški dom Ivana Cankarja, Gimnazija Vič, zasebna OŠ v okviru Montesori Inštituta, OŠ Bičevje, OŠ Božidarja Jakca, OŠ Ketteja in Murna, OŠ Majde Vrhovnik, OŠ Martina Krpana, OŠ Milana Šuštaršiča, OŠ Mirana Jarca, OŠ Poljane, OŠ Toneta Čufarja, OŠ in vrtec Vrhovci, Viški vrtci, Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, OŠ Karla Destovnika kajuha, OŠ Danile Kumar, OŠ Koseze, OŠ Koseze, OŠ Sostro - podružnična šola Janče, OŠ Zalog, vrtec Šentvid, OŠ Kašelj, OŠ Polje in OŠ Janka Modra. Veliko med njimi jih je tudi v mednarodnem programu Ekošola kot način življenja in Evropski mreži zdravi šol.