Če se predstaviš kot kreten, so te pripravljeni poslušati

Ljubljanapolis: S komikom Andrejem Težakom o slovenski stand up sceni, teku čez meje in o preverjenih šalah.

Objavljeno
19. marec 2018 16.12
Andrej Težak - Tešky 15.marca 2018 [Andrej Težak - Tešky,komiki,stand up]
Katarina Matko
Katarina Matko

Pionir slovenske stand up komedije in organizator festivala Panč se je pred mestnim vrvežem umaknil na kmetijo na Muljavi, a ostaja predan klubu smeha 10ka, ki ga je pred skoraj štirimi leti odprl v središču Ljubljane. Kot nekoč komedija ga je zdaj zasvojil tek, zato se ne čudite, če ga zjutraj na njegovi 33-kilometrski poti v službo srečate v popolni tekaški opremi.

Ste komik, glasbenik, menedžer, organizator dogodkov, zadnja leta pa tudi tekač. Si s tekom praznite glavo ali takrat dobite tudi kakšno idejo za nastop?

Dolgi teki so primerljivi z meditacijo, saj lahko možgane pripeljemo v fazo niča. Sprva med tekom razmišljam vse mogoče, do točke, ko ne razmišljam nič več. Po drugi strani sem med 128-kilometrsko progo na Kanarskih otokih začel jokati od sreče, spet drugič sem doživel privid. Ko si telesno dobro pripravljen, je tudi komedijo lažje ustvarjati.

Če hočemo v teku napredovati, moramo vaditi. Podobno je verjetno s stand up komedijo.

Treba je dobesedno trenirati, tako kot to počnejo športniki ali glasbeniki. Tisti, za kogar je to zgolj hobi, naj ne pričakuje, da bo od tega živel. Biti komik ne sme biti osemurni poklic, ampak celodnevna služba, celo način življenja.

Ste torej ves dan na preži za novimi idejami? To zna biti naporno.

Saj komiki smo velikokrat naporni (smeh). V svetovnem merilu je veliko takšnih, ki so depresivni, skrbijo jih stvari, ki navadnih ljudi ne. Pri svojem delu pogosto izhajajo iz bolečine, podobno kot nekateri umetniki. V vsaki fazi bivanja iščemo stvari, ki nam sicer niso nujno smešne, a lahko to postanejo, ko jih malo ukrivimo in potenciramo. Material za stand up nastope je povsod in ga nikoli ne zmanjka, lahko se zgodi le, da ga nehamo opažati.

Šale najprej preizkusite na prijateljih ali kar na občinstvu?

Ko smo začenjali stand up, smo pred občinstvo stopili z nepreizkušenim materialom. 10ka danes mladim komikom ponuja prostor, kjer lahko svoje šale preizkusijo. Sam sem jih v nekem obdobju preizkušal na punci in kmalu ugotovil, da če je nekaj smešno njej, potem tega ne smem povedati na odru, in obratno. Včasih sem s kulijem v roki vadil tudi pred ogledalom, zdaj pa veliko šal nastane kar v 10ki z improvizacijo pred občinstvom.

V zadnjih treh letih je stand up postal popularen po vsej Sloveniji, ljudje pričakujejo vse več in ne marajo poceni humorja. Foto: Tomi Lombar/Delo

Katere šale preverjeno nasmejijo?

Ljudje se bodo najbolj nasmejali stvarem, s katerimi se poistovetijo, zato so najbolj »varna« tema odnosi med žensko in moškim ter šefom in podrejenimi. Tudi šale o brezposelnosti in politiki padejo na plodna tla. Danes imajo povsod radi tudi črni humor, ki so se mu nekoč nasmejali le v Ljubljani. Z njim lahko poveš marsikaj. Stand up namreč ne sme biti samo komičen, ampak vsaj malo tudi izobraževalen. Pravzaprav je nastal tako, da so ljudje v komedijo zavili to, česar niso smeli povedati naravnost.

So pri nas kakšne šale kljub temu prepovedane?

Ni več tem, ki bi bile same po sebi tabu, je pa odvisno od tega, kje nastopaš. Cerkvena pedofilija ali (anti)rasistične šale na vasi ponavadi naletijo na neodobravanje. Je pa res, da lahko ljudem, če se jim na začetku prikupiš in se predstaviš kot kreten, kasneje poveš, kaj ta kreten misli. Vsaka stand up šala je iz dveh delov. In čeprav nasmejiš z drugim, ki ga imenujemo punch, je prvi del – priprava ali set up – prav tako zelo pomemben in ga glede na občinstvo prilagodiš.

Ko ste kot član Komikaz pred enajstimi leti začeli postavljati stand up sceno pri nas, so mnogi trdili, da stand up komikom v Sloveniji ne more uspeti. Zdaj se verjetno sladko smejite.

Nihče ni verjel, mi pa smo bili o tem prepričani. S Komikazami smo hodili po različnih festivalih in prosili, ali lahko nastopamo. Tako se je začel razvijati stand up v Sloveniji, velika prelomnica pa se je zgodila, ko smo dobili Panč festival. Podobno je bilo kasneje z odprtjem 10ke. V zadnjih treh letih je stand up postal popularen po vsej Sloveniji, ljudje pričakujejo vse več in ne marajo poceni humorja. Zdaj je stand up komikov pri nas krepko čez 50, od stand up komedije pa nas živi okrog deset.

Med njimi je zelo malo žensk. Vzroke za to ste odkrivali tudi med študijem na smeri comedy management v Londonu. Kaj ste dognali?

Meni najbližja teorija temelji na tem, da na stand up pogosto pridejo pari. Če se moški preveč smeji lepi ženski na odru, to njegovi partnerki ni všeč. Moški bi ji radi ugajali, zato se zaprejo vase in se ne smejijo. Komičarke imajo zato težjo nalogo, svoje pa doda tudi stereotipen pogled na ženske. Je pa res, da so tiste, ki jim uspe v svetu stand up komedije, bolj priljubljene, kot bodo moški kadarkoli. Poglejte na primer Ellen DeGeneres.