Cene padajo, a stanovanja še naprej težko dostopna

Ljubljana v številkah: V zadnjih dveh letih je bilo v Ljubljani zgrajenih dvakrat manj stanovanj kot v letih 2007 in 2008.

Objavljeno
23. september 2014 18.25
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana

Gospodarska kriza in zlom gradbeništva sta vplivala na stanje na trgu stanovanj v glavnem mestu, kjer gredo številke od leta 2008 navzdol, tako pri novogradnjah kot pri cenah. Izjema je mestni stanovanjski sklad, ki je med letoma 2009 in 2011 zagotovil največje število novih stanovanj doslej. Toda zaradi povečanega povpraševanja po neprofitnih stanovanjih jim uspe rešiti vse manj vlog upravičencev.

Štiri petine prebivalcev Ljubljane se ne strinja s trditvijo, da je v mestu lahko najti primerno stanovanje za razumno ceno, je pokazala lanska raziskava Eurobarometra o kakovosti življenja v prestolnici. Sodeč po tej raziskavi je prav stanovanjski trg, poleg možnosti za zaposlitev, področje, s katerimi so Ljubljančani najmanj zadovoljni. Stanovanje je še naprej težko dostopno za precejšen del prebivalcev, predvsem mladih, ki šele rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje. In to čeprav cene od leta 2008, ko so dosegle vrhunec, padajo. Če je takrat kvadratni meter rabljenega stanovanja v Ljubljani, starega dobrih trideset let, stal 2660 evrov, se je do lani cena znižala na 2080 evrov. Glede na četrtletne podatke statističnega urada (Surs), ki so jih objavili v ponedeljek in kažejo, da so cene na ravni leta 2005, je pričakovati, da bo vrednost kvadratnega metra tudi v glavnem mestu končno zdrsnila pod dva tisoč evrov.

 

 

Padajo tudi cene novogradenj. Po podatkih geodetske uprave (Gurs) je bila lani povprečna cena kvadratnega metra novega stanovanja v Ljubljani statistično celo nižja od rabljenega in je znašala 2050 evrov. Razlog je, da je bilo 62 prodaj evidentiranih v Celovških dvorih, kjer je stečajni upravitelj stanovanja prodajal za povprečno 1450 evrov za kvadratni meter, so v poročilu za leto 2013 pojasnili na Gursu. Brez prodaj v Celovških dvorih bi bila povprečna cena kvadratnega metra na primarnem trgu 2700 evrov z davkom. Tudi na primarnem trgu je pričakovati nadaljnje padanje cen, saj se letos nadaljujejo prodaje zaseženih stanovanj propadlih investitorjev v stečajnih postopkih, poleg tega pa je republiški stanovanjski sklad nedavno dal v prodajo stanovanja v novi soseski na Brdu, kjer bo kvadratni meter prav tako cenejši od dveh tisočakov.

Veliko praznih stanovanj

Tako se bodo uresničile besede župana Zorana Jankovića, ki je že od prvega mandata napovedoval padec cene kvadratnega metra pod dva tisočaka. Na MOL so sicer upali, da bodo k temu pripomogli z omogočanjem novogradenj – občinski prostorski načrt, sprejet leta 2010, namreč daje možnosti gradnje novih 50 tisoč stanovanj. A te so za zdaj neizkoriščene; v zadnjih dveh letih je bilo v Ljubljani zgrajenih desetkrat manj stanovanj kot na vrhuncu gradnje v letih 2007 in 2008.

 

 

 

Pri tem velja opozoriti še na veliko praznih stanovanj. Po podatkih Sursa za leto 2011 je bilo v Ljubljani od dobrih 125 tisoč stanovanj skoraj 22 tisoč praznih. Gre za stanovanja, kjer v tem letu ni bilo prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča, zato je realna številka verjetno nekoliko nižja, saj se mnogo najemnikov še vedno ne prijavi na začasnem naslovu.

Kriza pa se ne pozna le pri padcu cen in zmanjšanju novogradenj, temveč tudi pri vse večjem številu prosilcev za neprofitna najemna stanovanja. Javni stanovanjski sklad MOL je na zadnjih treh razpisih zaznal občutno večje povpraševanje po teh stanovanjih v primerjavi z razpisi pred letom 2008. In čeprav so med letoma 2009 in 2011 zagotavljali precej več stanovanj kot prej (k temu je veliko prispeval nakup 419 stanovanj v Celovških dvorih), jim uspe rešiti le okoli desetino vlog. Ker glede na razpoložljiva sredstva ne morejo zagotoviti več kot od sto do 150 novih stanovanj letno, povečujejo sredstva za subvencije za neprofitna in tržna najemna stanovanja, so zapisali v poročilu za leto 2013.

 

 

Za dodatno zadolževanje

Število novih stanovanj mestnega stanovanjskega sklada se je sicer v zadnjih dveh letih močno zmanjšalo, lani so jih zagotovili le pet. Kot pojasnjujejo, so nihanja običajna, ker so projekti v različnih fazah gradnje. Več novih stanovanj je pričakovati prihodnje leto, ko naj bi bilo končanih 148 stanovanj v soseski Polje III. Gradnja bi morala biti izvedena do aprila, a bo najverjetneje nastala zamuda, saj je prejšnji teden glavni izvajalec Begrad končal v stečaju. Kot je sporočil direktor JSS MOL Sašo Rink, so s stečajnim upraviteljem že navezali stik in pričakujejo, da bo čim prej zagotovil nadaljevanje gradnje. Če se to ne bo zgodilo, bo sklad izkoristil vse pravne možnosti, da bo gradnja tekla naprej, pravi Rink, ki pričakuje odstopanja od časovnega načrta izvedbe del, vendar naj ne bi bila prevelika.

 

 

Sklad in občina si sicer že dalj časa prizadevata, da bi država omogočila večje zadolževanje stanovanjskih skladov, s čimer bi lahko zagotovili dodatne stanovanjske enote. Toda pobuda je bila doslej neuspešna. Lani je bil predlog že uvrščen na dnevni red državnega zbora, nato pa umaknjen. JSS MOL je bil sicer konec leta 2013 ob skoraj 12 milijonih evrov prihodkov zadolžen za slabih 32 milijonov evrov, kar je približno dvakrat več kot leta 2006.