Čistilna naprava Zalog pred milijonsko naložbo

Agencija RS za okolje je nedavno izdala okoljevarstveno soglasje za projekt širitve in nadgradnje ljubljanske čistilne naprave.

Objavljeno
17. september 2012 17.22
SLOVENIJA, ZALOG, 2012 CISTILNA NAPRAVA ZALOG FOTO: ARHIV JP VODOVOD-KANALIZACIJA
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek

Ljubljana – Podjetje Vo-Ka je pred kratkim prejelo okoljevarstveno soglasje, ki je eden najpomembnejših dokumentov, potrebnih za gradnjo tretje faze čistilne naprave v Zalogu oziroma njene širitve in nadgradnje s sistemom terciarnega čiščenja odplak.

Kot je za Delo povedal direktor Vo-Ke Krištof Mlakar, bodo še ta mesec na ministrstvo za kmetijstvo in okolje oddali vlogo za pridobitev kohezijskih sredstev. Pri projektu, katerega vrednost je ocenjena na 18,5 milijona evrov, naj bi namreč v večinskem deležu sodelovala tudi EU. Direktor predvideva, da bi lahko iz tega sklada dobili od 55 do 85 odstotkov potrebnega denarja. Idejni projekt za povečanje zmogljivosti zdajšnje čistilne naprave s 360 tisoč na 555 tisoč polucijskih enot in gradnjo objektov za terciarno stopnjo čiščenja (odstranjevanje dušika, fosforja iz odplak) je že narejen, prav tako ima podjetje v lasti že vsa potrebna zemljišča. Ker bo treba v nadaljevanju z javnima razpisoma pripraviti še projekt za izdajo gradbenega dovoljenja in izbrati izvajalca del, gradnja pa mora biti končana v letu 2015, Mlakar pričakuje, da bo država projekt odobrila še letos. Glede na to, da je ta po njegovem prepričanju pripravljen dobro in bi morala MOL in država zanj prispevati le manjši del, zapletov ne predvideva.

Direktor načrtuje, da bi delo steklo v drugi polovici prihodnjega leta, naložba pa naj bi bila končana pred začetkom jeseni leta 2015. Čeprav je že zdajšnja čistilna naprava v svetu ena redkih, ki ima urejeno finalno obdelavo blata (v obliki peletov ga kot kurivo s kurilno vrednostjo, enako rjavemu premogu, prodajajo anhovski cementarni), se bo po izvedeni tretji fazi uvrstila tudi med tiste z najvišjim odstotkom čiščenja odplak. Najsodobnejša čistilna naprava pa ne bo imela pravega učinka, dokler ne bo nanjo priključena večina občine. Po zdajšnjih podatkih je namreč brez fekalne kanalizacije še skoraj tretjina Ljubljane, zlasti na ruralnejših in redkeje poseljenih območjih.

Mlakar je napovedal, da bodo zato vzporedno gradili tudi novo fekalno ali vsaj mešano kanalizacijsko omrežje. Obljubil je, da se bo še letos začela gradnja kanalizacije na 1,4-kilometrskem odseku med Vevčami in Slapami. Hkrati bodo gradili ali prenavljali tudi vso drugo komunalno infrastrukturo in temeljito prenovili ceste na vsej trasi. V ČS Polje bodo na Rjavi cesti zamenjali še popolnoma dotrajane vodovodne cevi iz azbesta (teh je v MOL še 18 kilometrov) in na novo asfaltirali cesto.

Na Vo-Ki so pripravili še projekt za zmanjšanje izgub pitne vode. Do konca prihodnjega leta bodo na primarnem in sekundarnem omrežju postavili sistem 33 merilnih mest, ki bodo v pomoč pri odkrivanju krajev, kjer se izgublja največ vode. Omogočil bo hitrejše odkrivanje poškodb na ceveh in ukrepanje (odpravo poškodb in zmanjševanje izgub z malenkostnim nižanjem pritiska v ceveh). Pričakujejo, da bodo zdajšnje 26,6-odstotne izgube v petih letih zmanjšali na »znosnejših« 18 odstotkov. V komunalno najrazvitejših državah so te od šest- do osemodstotne.