Tiskane izdaje
Kava je pijača vseh Slovencev, ki pa ji ni uspelo postati slovenska ljudska pijača. Ker se raje družimo s kozarcem vina?
Slovenski etnologi so do pred kratkim svoj predmet bolj oblikovali kot raziskovali, torej so predvsem ustvarjali Slovence in njihove običaje, med drugim tudi pijače. Nisem pa prepričan, da je Slovenec zgolj tisti, ki živi na vasi in je katolik.
Kava ni kriva ničesar?
Ne, je pa vedno vznemirjala ljudi. Najstarejši dokument o kavi je star 501 leto. Pripoveduje, kako je bil oblastnik v Meki vznemirjen, ko je ob džamiji videl kavopivce.
In kaj ga je vrglo iz tira?
Da so vsi pili iz ene skodelice. Tako smo pri nas še v 60. letih pili vino. Uživali smo ga, kakor so nekoč kavo. Tak način uživanja je med njimi krepil tovarištvo.
Si je nismo tudi mi nekoč delili iz pivskih vrčkov?
Najstarejšo referenco o kavi sem sicer zasledil pri Valvasorju. Protomedicus Franciscus de Coppinis je v Slavi trdil, da bodo Kranjci izumrli, ker pijejo preveč kave in čaja.
Prav tako se je bal, da se v tej deželi možati Nemci spreminjajo v poženščene moške.
Kava je pač veljala za žensko pijačo. Moška je bila pivo.
So si zato Ljubljančanke izposodile lonce, kupile drva in kavo same kuhale na Rožniku?
Moški so se medtem zbirali ob kapljici rujnega. Kranjci kljub Coppinisovi napovedi očitno tudi zaradi vina niso izumrli. Obstaja pa zapis o pitju kave iz pivskega vrčka, vendar ga nisem mogel preveriti. Če so jo res servirali v velikih skodelicah, potem smo bili predniki ameriškega načina pitja ... ki s Starbucksi znova trka na naša vrata. Z enim litrom kave se lahko kar zaposliš.
Nas pa zdaj ne mika več?
Ne še. V 80. letih smo še uživali ob turški kavi. Poznate kakšen lokal, kjer bi jo danes pripravljali? Potem smo se navadili na italijanski espresso. Uživanje kave je tudi stvar okusa, okus je pogojen z modo, modo pa bo narekoval Starbucks. Je že v Avstriji.
Kavi je vedno uspelo brezkompromisno obiti vse ovire.
Neustavljiva je. Starbucks je pravzaprav amerikanizirana različica italijanskih espresso barov, ti pa so pomenili smrt dunajskih kavarn v 60. letih. Pomagala je tudi televizija. Nenadoma ni bilo več nikogar, ki bi v kavarnah sedel, bral ali razpravljal. Lani jih je zaščitil Unesco; zdaj so njihovi obiskovalci v glavnem turisti, ki imajo tako občutek, da doživljajo dunajski način življenja.
V iskanju avtohtonosti ...
… so naleteli na ponaredek – dunajsko kavarno brez Dunajčanov. Starbucks si utira svojo pot. Tudi tako, da ponuja internetno povezavo. Je kavarna, kjer pa se nihče ne druži s sosedom, ampak z nekom na drugem koncu sveta.
Vam sploh ustreza njihova skodelica XXL?
V tujini jo pijem, potem jo imam za nekaj časa dovolj. Imam pa ob vrnitvi težave s skodelicami: nenadoma so prav moteče majhne. Ampak ljubljanska kava mi je všeč. Je med najboljšimi na svetu.
Tudi zato, ker jo lahko še vedno pijemo počaaaasi?
Kultura sedenja, pogovarjanja, branja ob kavi je dediščina jugoslovanske dobe, saj je bilo časa vedno dovolj. Njeni nosilci so zdaj mladi. A ne za dolgo. 75 odstotkov vse generacije študira. Med študijem preživljajo najlepša leta mladosti. Užitek ob kavi pa kot prežitek starih časov ne bo prenesel soočenja z današnjim kapitalizmom. Sledilo bo strahotno razočaranje. Ker država iz šolstva jemlje denar, pomeni, da bo treba uvesti šolnine, kar bo delež študentov močno zmanjšalo. Po tem bodo verjetno sedeli na predavanjih, za številne kavarne pa to ne bo pomenilo nič dobrega.
Do takrat pa ... Menite, da Ljubljančani v kavarnah ne stikajo že zdaj glav in snujejo kaj spodbudnega za svojo prihodnost?
Veliko revolucij se je tam rodilo, tudi francoska in dunajska. Televizija je takšnemu načinu življenja zadala močan udarec, splet pa ga je dokončno zatrl. V internet cafeju kave sploh ne dobiš več, je bil pa ta prostor pomembno zaledje denimo za arabsko pomlad. Bile so varnejše od domačega naslonjača. Komunikacija je ostala, kave ni več.
Morda se izcimi kaj uporabnega? Ni bila kava nekoč že »nevarna« nasprotnikom svobode mišljenja, saj je povzročila, da so ljudje začeli misliti? Jim je še lahko trn v peti?
Dobila bo še močnejši naboj. Starbucks bo, denimo, s svojo vseprisotnostjo po svetu vzbudil hude odpore. Egiptovski imam je že pozival muslimane, naj uničujejo njihove kavarne, saj je lastnik podjetja podpornik Izraela. Bo pa še huje. Piti jo hoče tako rekoč vsak. Za pridelavo zelene kave za eno skodelico (sedem gramov) se porabi 140 litrov vode. Zmnožite to s sedem milijard in dobite približno porabo vode samo za kavopivce, če vsak spije le skodelico kave na dan. Leto ima 365 dni ... Voda pa bo postala neznosen problem. Poglablja ga še kapitalizem, ki nam v velikih količinah in po dostopni ceni omogoči vse, kar si zaželimo. Kavo vse bolj gojijo po sončni metodi. Kavovec ni več v senci velikega drevesa, ki bi zadrževal vodo in bil dom ptic. Škodljivce zdaj ubijajo s pesticidi, kar izčrpa zemljo ... v zameno za nizko ceno kave. Ta že uničuje plantaže v Latinski Ameriki. Ljudje jih zapuščajo in se naseljujejo v slumih, ki so že zdaj leglo socialno patoloških pojavov vseh vrst. S tem se krepi potencial revolucije. V majhni skodelici kave, če dobro pogledate, ne vidite samo svoje usode, ampak prihodnost vsega sveta in še preteklost zadnjih petsto let.
